Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Joso Gorec, France Tomšič, Josip Tomaž Pinko, Primož Ramovš
Na današnji dan leta 1895 se je v Ljubljani rodil športni organizator JOSO GOREC. Pred drugo svetovno vojno je bil tajnik ljubljanske športne zveze ter generalni tajnik Jugoslovanske zimskošportne zveze. Leta 1934 je sodeloval pri organizaciji prvega mednarodnega tekmovanja v smučarskih poletih v Planici in pozneje tudi dosegel, da je mednarodna športna zveza umaknila prepoved skakanja na veliki skakalnici. Poleg Stanka Bloudka ima Joso Gorec veliko zaslug za razvoj nove zvrsti smučarskih skokov – smučarskih poletov.
—–
Jezikoslovec in leksikograf FRANCE TOMŠIČ se je ukvarjal predvsem z zgodovino slovenskega jezika, s staro cerkveno slovanščino, zlasti s solunskima bratoma Cirilom in Metodom, ter s slovarskim delom. Poleg tega je leta 1938 sestavil nemško-slovenski in dvajset let pozneje slovensko-nemški slovar; izšla sta v številnih izdajah in ponatisih. France Tomšič je leta 1928 diplomiral iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti, doktoriral pa z disertacijo »Jezik v Janeza Svetokriškega Sacrum Promptuarium«. Pozneje je med drugim predaval na ljubljanski filozofski fakulteti, bil znanstveni svetnik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter član različnih terminoloških komisij. France Tomšič se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trebnjem.
—–
Politični delavec in narodni heroj JOSIP TOMAŽIČ PINKO se je rodil na današnji dan leta 1915 na Opčinah pri Trstu. Že med študijem se je pridružil mladinskim narodnjaškim krogom in postal član Komunistične partije Italije. 1939. leta je začel sodelovati z ilegalno organizacijo TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) in od nje prevzel orožje, namenjeno za vstajo na Primorskem ob italijanskem napadu na Jugoslavijo. Poleti 1940 so ga italijanske oblasti aretirale in na drugem tržaškem procesu obsodile na smrt. Pinka Tomažiča so oblasti skrivaj pokopale v okolici Trevisa, po drugi svetovni vojni pa so protifašisti njegove posmrtne ostanke prenesli v domači kraj, na Opčine pri Trstu.
—–
PRIMOŽA RAMOVŠA uvrščajo med najpomembnejše glasbene ustvarjalce 20. stoletja na Slovenskem. Čeprav se je njegovo ustvarjalno delo nanašalo predvsem na orkestralno, koncertno in komorno ter solistično instrumentalno glasbo, je bil kot eden izmed učencev Slavka Osterca in njegov zadnji diplomant najuspešnejši in najprodornejši v iskanju novega.
V ustvarjalnem pogledu se je Ramovš najprej navezal na neoklasicizem in barok, nato pa je po krajšem obdobju dodekafonije in totalne organizacije zvočnega gradiva v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja sprejel najnovejša glasbena iskanja. Bil je izjemno plodovit ustvarjalec, preizkusil se je na skoraj vseh oblikovnih in vsebinskih glasbenih področjih in ustvaril številna antologijska dela trajne vrednosti. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Na severni Zemljini polobli je pomlad letni čas med pomladanskim enakonočjem ali ekvinokcijem in poletnim solsticijem. Astronomsko napoči takrat, ko Sonce na svoji navidezni poti med zvezdami doseže nebesni ekvator. Takrat sta dan in noč na vsej Zemlji enako dolga, vsak po dvanajst ur. Zaradi nepopolne usklajenosti uradnega koledarja z astronomskim dogajanjem se pomlad ne začne vsako leto ob istem času oziroma na isti dan v marcu.
Letos, na primer, se bo koledarska pomlad začela že dve minuti pred deseto uro zvečer in ne šele jutri, 21. marca, kot se to zgodi največkrat. Končala se bo 21. junija nekaj minut pred četrto popoldne.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Joso Gorec, France Tomšič, Josip Tomaž Pinko, Primož Ramovš
Na današnji dan leta 1895 se je v Ljubljani rodil športni organizator JOSO GOREC. Pred drugo svetovno vojno je bil tajnik ljubljanske športne zveze ter generalni tajnik Jugoslovanske zimskošportne zveze. Leta 1934 je sodeloval pri organizaciji prvega mednarodnega tekmovanja v smučarskih poletih v Planici in pozneje tudi dosegel, da je mednarodna športna zveza umaknila prepoved skakanja na veliki skakalnici. Poleg Stanka Bloudka ima Joso Gorec veliko zaslug za razvoj nove zvrsti smučarskih skokov – smučarskih poletov.
—–
Jezikoslovec in leksikograf FRANCE TOMŠIČ se je ukvarjal predvsem z zgodovino slovenskega jezika, s staro cerkveno slovanščino, zlasti s solunskima bratoma Cirilom in Metodom, ter s slovarskim delom. Poleg tega je leta 1938 sestavil nemško-slovenski in dvajset let pozneje slovensko-nemški slovar; izšla sta v številnih izdajah in ponatisih. France Tomšič je leta 1928 diplomiral iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti, doktoriral pa z disertacijo »Jezik v Janeza Svetokriškega Sacrum Promptuarium«. Pozneje je med drugim predaval na ljubljanski filozofski fakulteti, bil znanstveni svetnik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter član različnih terminoloških komisij. France Tomšič se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trebnjem.
—–
Politični delavec in narodni heroj JOSIP TOMAŽIČ PINKO se je rodil na današnji dan leta 1915 na Opčinah pri Trstu. Že med študijem se je pridružil mladinskim narodnjaškim krogom in postal član Komunistične partije Italije. 1939. leta je začel sodelovati z ilegalno organizacijo TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) in od nje prevzel orožje, namenjeno za vstajo na Primorskem ob italijanskem napadu na Jugoslavijo. Poleti 1940 so ga italijanske oblasti aretirale in na drugem tržaškem procesu obsodile na smrt. Pinka Tomažiča so oblasti skrivaj pokopale v okolici Trevisa, po drugi svetovni vojni pa so protifašisti njegove posmrtne ostanke prenesli v domači kraj, na Opčine pri Trstu.
—–
PRIMOŽA RAMOVŠA uvrščajo med najpomembnejše glasbene ustvarjalce 20. stoletja na Slovenskem. Čeprav se je njegovo ustvarjalno delo nanašalo predvsem na orkestralno, koncertno in komorno ter solistično instrumentalno glasbo, je bil kot eden izmed učencev Slavka Osterca in njegov zadnji diplomant najuspešnejši in najprodornejši v iskanju novega.
V ustvarjalnem pogledu se je Ramovš najprej navezal na neoklasicizem in barok, nato pa je po krajšem obdobju dodekafonije in totalne organizacije zvočnega gradiva v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja sprejel najnovejša glasbena iskanja. Bil je izjemno plodovit ustvarjalec, preizkusil se je na skoraj vseh oblikovnih in vsebinskih glasbenih področjih in ustvaril številna antologijska dela trajne vrednosti. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Na severni Zemljini polobli je pomlad letni čas med pomladanskim enakonočjem ali ekvinokcijem in poletnim solsticijem. Astronomsko napoči takrat, ko Sonce na svoji navidezni poti med zvezdami doseže nebesni ekvator. Takrat sta dan in noč na vsej Zemlji enako dolga, vsak po dvanajst ur. Zaradi nepopolne usklajenosti uradnega koledarja z astronomskim dogajanjem se pomlad ne začne vsako leto ob istem času oziroma na isti dan v marcu.
Letos, na primer, se bo koledarska pomlad začela že dve minuti pred deseto uro zvečer in ne šele jutri, 21. marca, kot se to zgodi največkrat. Končala se bo 21. junija nekaj minut pred četrto popoldne.
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov