Joso Gorec, France Tomšič, Josip Tomaž Pinko, Primož Ramovš

Na današnji dan leta 1895 se je v Ljubljani rodil športni organizator  JOSO  GOREC. Pred drugo svetovno vojno je bil tajnik ljubljanske športne zveze ter  generalni tajnik Jugoslovanske zimskošportne zveze. Leta 1934 je sodeloval pri organizaciji prvega mednarodnega tekmovanja v smučarskih poletih v Planici in pozneje tudi dosegel, da je mednarodna športna zveza umaknila prepoved skakanja na veliki skakalnici. Poleg Stanka Bloudka ima Joso Gorec veliko zaslug za razvoj nove zvrsti smučarskih skokov – smučarskih poletov.

—–

Jezikoslovec in leksikograf  FRANCE  TOMŠIČ   se je ukvarjal predvsem z zgodovino slovenskega jezika, s staro cerkveno slovanščino, zlasti s solunskima bratoma Cirilom in Metodom, ter s slovarskim delom. Poleg tega je leta 1938 sestavil nemško-slovenski in dvajset let pozneje slovensko-nemški slovar; izšla sta v številnih izdajah in ponatisih. France Tomšič je leta 1928 diplomiral iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti, doktoriral pa z disertacijo »Jezik v Janeza Svetokriškega Sacrum Promptuarium«. Pozneje je med drugim predaval na ljubljanski filozofski fakulteti, bil znanstveni svetnik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter član različnih terminoloških komisij. France Tomšič se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trebnjem.

—–

Politični delavec in narodni heroj  JOSIP  TOMAŽIČ  PINKO  se je rodil na današnji dan leta 1915 na Opčinah pri Trstu. Že med študijem se je pridružil mladinskim narodnjaškim krogom in postal član Komunistične partije Italije. 1939. leta je začel sodelovati z ilegalno organizacijo TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) in od nje prevzel orožje, namenjeno za vstajo na Primorskem ob italijanskem napadu na Jugoslavijo. Poleti 1940 so ga italijanske oblasti aretirale in na drugem tržaškem procesu obsodile na smrt. Pinka Tomažiča so oblasti skrivaj pokopale v okolici Trevisa, po drugi svetovni vojni pa so protifašisti njegove posmrtne ostanke prenesli v domači kraj, na Opčine pri Trstu.

—–

PRIMOŽA  RAMOVŠA  uvrščajo med najpomembnejše glasbene ustvarjalce 20. stoletja na Slovenskem. Čeprav se je njegovo ustvarjalno delo nanašalo predvsem na orkestralno, koncertno in komorno ter solistično instrumentalno glasbo, je bil kot eden izmed učencev Slavka Osterca in njegov zadnji diplomant najuspešnejši in najprodornejši v iskanju novega.

V ustvarjalnem pogledu se je Ramovš najprej navezal na neoklasicizem in barok, nato pa je po krajšem obdobju dodekafonije in totalne organizacije zvočnega gradiva v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja sprejel najnovejša glasbena iskanja. Bil je izjemno plodovit ustvarjalec, preizkusil se je na skoraj vseh oblikovnih in vsebinskih glasbenih področjih in ustvaril številna antologijska dela trajne vrednosti.  Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.

—–

Na severni Zemljini polobli je pomlad letni čas med pomladanskim enakonočjem ali ekvinokcijem in poletnim solsticijem. Astronomsko napoči  takrat, ko Sonce na svoji navidezni poti med zvezdami doseže nebesni ekvator. Takrat sta dan in noč na vsej Zemlji enako dolga, vsak po dvanajst ur. Zaradi nepopolne usklajenosti uradnega koledarja z astronomskim dogajanjem se pomlad ne začne vsako leto ob istem času oziroma na isti dan v marcu.

Letos, na primer, se bo koledarska pomlad začela že dve minuti pred deseto uro zvečer in ne šele jutri, 21. marca, kot se to zgodi največkrat. Končala se bo 21. junija nekaj minut pred četrto popoldne.