Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

24.03.2019


Jožef Štefan, Manko Golar

Leta 1511 je vrsta potresov prizadela tudi Kranjsko in širšo okolico. Najmočnejši s središčem na idrijski geološki prelomnici je bil na današnji dan. Stavbe je rušil na razdalji sto kilometrov, čutili pa so ga celo tisoč kilometrov daleč. Prizadejal je velikansko škodo, zalil idrijski rudnik, v Ljubljani je poleg številnih stavb porušil tudi velik del obrambnega mestnega zidu z osmimi stolpi, poškodovani pa so bili tudi številni gradovi na podeželju. Samo na Kranjskem so ocenili škodo na takrat velikansko vsoto 200.000 goldinarjev. Ta potres leta 1511 so čutili tudi v Trstu, v Furlaniji in celo na Dunaju.

—–

Fizik JOŽEF  ŠTEFAN velja dandanes za osrednjo osebnost v zgodovini naše znanosti. Je namreč edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je odkril enega temeljnih naravnih zakonov. Leta 1879 je ugotovil, da je količina toplote pri sevanju v obratnem sorazmerju s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa. To spoznanje se po njem imenuje Štefanov zakon. Z njim je tudi prvi pravilno izračunal, da je temperatura Sončevega površja približno 6.000 stopinj. Sicer pa se je znanstveno kot eksperimentator ali teoretik ukvarjal še z vsemi drugimi področji tedanje fizike.

Objavil je več kot osemdeset razprav; večina jih je izšla v poročilih dunajske akademije. Posegale so na področja mehanike (nihanje), hidromehanike (pojav difuzije), akustike (določal je hitrost zvoka v plinih in trdnih telesih), optike ( polarizacija svetlobe) ter elektrike in magnetizma.  Med drugim je bil tudi dekan filozofske fakultete in rektor dunajske univerze, redni član in podpredsednik avstrijske akademije znanosti, fizikalni inštitut dunajske univerze  pa  je  po njegovi zaslugi zaslovel kot »dunajska fizikalna šola«. Jožef Štefan – rodil se je na današnji dan leta 1835 v Svetem Petru pri Celovcu – je v mladosti pisal tudi poezijo in esejistiko.

—–

Pesnik in pisatelj MANKO GOLAR  je končal učiteljišče v Ljubljani ter Višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Med službovanjem v Ljutomeru je začel zbirati šegave zgodbe o Veržéncih, »pomurskih Butalcih«, ki so v knjižni obliki z naslovom »Okrogle o Veržéncih« izšle leta 1973. Po vojni je pisal predvsem za otroke. Njegove pesmi so bile v šolskih berilih več generacij, številne so tudi uglasbili. Izdal je več pesniških zbirk in proze za otroke in mladino v vedrem duhu, le njegova pesniška zbirka “Pozabljeni dan” je močno melanholično obarvana. Manko Golar se je rodil na današnji dan  leta 1911 v Ljutomeru.

—–

Na današnji dan pred sto leti je skupni odbor Slovenskega gledališkega konzorcija sklenil ustanoviti Glasbeni konservatorij, maja istega leta pa še Orkestralno društvo. Prvi vpis na konservatorij za vse instrumente, teorijo, solopetje ter operno in dramsko šolo je bil že septembra istega  leta. Njegov prvi ravnatelj je bil eden izmed ustanoviteljev,  dirigent in glasbeni pedagog Matej Hubad.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

24.03.2019


Jožef Štefan, Manko Golar

Leta 1511 je vrsta potresov prizadela tudi Kranjsko in širšo okolico. Najmočnejši s središčem na idrijski geološki prelomnici je bil na današnji dan. Stavbe je rušil na razdalji sto kilometrov, čutili pa so ga celo tisoč kilometrov daleč. Prizadejal je velikansko škodo, zalil idrijski rudnik, v Ljubljani je poleg številnih stavb porušil tudi velik del obrambnega mestnega zidu z osmimi stolpi, poškodovani pa so bili tudi številni gradovi na podeželju. Samo na Kranjskem so ocenili škodo na takrat velikansko vsoto 200.000 goldinarjev. Ta potres leta 1511 so čutili tudi v Trstu, v Furlaniji in celo na Dunaju.

—–

Fizik JOŽEF  ŠTEFAN velja dandanes za osrednjo osebnost v zgodovini naše znanosti. Je namreč edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je odkril enega temeljnih naravnih zakonov. Leta 1879 je ugotovil, da je količina toplote pri sevanju v obratnem sorazmerju s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa. To spoznanje se po njem imenuje Štefanov zakon. Z njim je tudi prvi pravilno izračunal, da je temperatura Sončevega površja približno 6.000 stopinj. Sicer pa se je znanstveno kot eksperimentator ali teoretik ukvarjal še z vsemi drugimi področji tedanje fizike.

Objavil je več kot osemdeset razprav; večina jih je izšla v poročilih dunajske akademije. Posegale so na področja mehanike (nihanje), hidromehanike (pojav difuzije), akustike (določal je hitrost zvoka v plinih in trdnih telesih), optike ( polarizacija svetlobe) ter elektrike in magnetizma.  Med drugim je bil tudi dekan filozofske fakultete in rektor dunajske univerze, redni član in podpredsednik avstrijske akademije znanosti, fizikalni inštitut dunajske univerze  pa  je  po njegovi zaslugi zaslovel kot »dunajska fizikalna šola«. Jožef Štefan – rodil se je na današnji dan leta 1835 v Svetem Petru pri Celovcu – je v mladosti pisal tudi poezijo in esejistiko.

—–

Pesnik in pisatelj MANKO GOLAR  je končal učiteljišče v Ljubljani ter Višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Med službovanjem v Ljutomeru je začel zbirati šegave zgodbe o Veržéncih, »pomurskih Butalcih«, ki so v knjižni obliki z naslovom »Okrogle o Veržéncih« izšle leta 1973. Po vojni je pisal predvsem za otroke. Njegove pesmi so bile v šolskih berilih več generacij, številne so tudi uglasbili. Izdal je več pesniških zbirk in proze za otroke in mladino v vedrem duhu, le njegova pesniška zbirka “Pozabljeni dan” je močno melanholično obarvana. Manko Golar se je rodil na današnji dan  leta 1911 v Ljutomeru.

—–

Na današnji dan pred sto leti je skupni odbor Slovenskega gledališkega konzorcija sklenil ustanoviti Glasbeni konservatorij, maja istega leta pa še Orkestralno društvo. Prvi vpis na konservatorij za vse instrumente, teorijo, solopetje ter operno in dramsko šolo je bil že septembra istega  leta. Njegov prvi ravnatelj je bil eden izmed ustanoviteljev,  dirigent in glasbeni pedagog Matej Hubad.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov