Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Franc Mlinar, Stanko Janež, Stana Kavalič, Društvo glasbenih umetnikov Slovenije
V drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja je v Kamniku in Ljubljani delovala slikarska družina Koželj. Slikarsko delavnico v Kamniku je ustanovil Matija Koželj, kranjski slikar pozne nazarenske smeri. Njegov sin Anton je bil eden izmed najbolj priljubljenih ilustratorjev prve polovice 20. stoletja; izdelal je niz portretov slovenskih književnikov in slikal religiozne podobe. Drugi sin, MAKS KOŽELJ – rodil se je na današnji dan leta 1883 v Kamniku – se je po študiju v Pragi in Münchnu najprej pridružil očetu v njegovi delavnici, nato pa se je posvetil krajinarstvu. Njegove krajine v olju, temperi in akvarelu, predvsem panorame Kamniško-Savinjskih Alp, so slikane realistično in v umirjenih barvah.
—–
Zdravnik in ortoped FRANC MLINAŘ je v Ljubljano prišel leta 1918. Zavzemal se je za graditev sodobne ortopedske bolnišnice, vendar je dosegel le ustanovitev ortopedskega oddelka v sklopu kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Ljubljani. Kot primarij si je prizadeval za njegovo razširitev ter spodbujal ustanavljanje različnih društev za ortopedsko gimnastiko. Pod njegovim vplivom je žensko kulturno društvo Atena leta 1924 v Mladiki ustanovilo ortopedski telovadni zavod za šolsko mladino. Zdravnik Franc Mlinař se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Majetinu na Češkem.
—–
Literarni zgodovinar in prevajalec STANKO JANEŽ je leta 1935 diplomiral iz slavistike, nato pa poučeval na trgovski šoli v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil profesor ruščine na ekonomski fakulteti, nato v Sarajevu lektor za slovenščino in bibliotekar, po vrnitvi v Slovenijo pa je poučeval v Ajdovščini in Cerknici. Kot študent je objavljal črtice, pozneje pa pisal književne ocene ter prevajal iz več jezikov. Uredil in komentiral je sarajevske izdaje Prešernovih in Seliškarjevih del, pripravil madžarsko antologijo slovenske literature ter sodeloval pri različnih leksikalnih izdajah slovenske in jugoslovanske književnosti. Stanko Janež se je rodil na današnji dan leta 1912 na Rakeku.
—–
Višja medicinska sestra STANA KÁVALIČ si je prve pedagoške izkušnje nabrala na Srednji zdravstveni šoli v Celju, nato pa je bila vse do upokojitve predavateljica na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani. Z znanji, ki si jih je pridobila kot štipendistka Svetovne zdravstvene organizacije v Edinburgu na Škotskem, pa tudi drugod po Evropi in v Združenih državah Amerike, je postavljala temelje sodobne patronažne zdravstvene nege na Slovenskem. Ta naj bi kot stroka temeljila na etičnih vrednotah in močnih teoretičnih osnovah, podprtih z raziskovalnim delom ter z individualnim pristopom k bolniku oziroma varovancu. Za svoja prizadevanja je leta 1993 prejela priznanje Republike Slovenije na področju zdravstva ter nagrado “3M” Mednarodnega sveta medicinskih sester, njenemu delu pa so posvečeni tudi mednarodni simpoziji s področja zdravstevene nege. Stana Kavalič se je rodila na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1947 je bilo ustanovljeno Društvo glasbenih umetnikov Slovenije. Strokovno združenje umetnikov instrumentalistov ter opernih in koncertnih pevcev naj bi širilo poustvarjalno glasbeno umetnost doma in v tujini. Pripravilo je številne koncerte, leta 1959 je ustanovilo svoj koncertni biro, 1973. pa začelo prirejati koncerte iz cikla “Ljubljanski umetniki Ljubljani”. Društvo je spodbudilo tudi ustanovitev Glasbene mladine Slovenije. Za umetniške dosežke na področju poustvarjalne glasbene umetnosti in za širjenje glasbene kulture od leta 1980 podeljuje Betettove nagrade.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Franc Mlinar, Stanko Janež, Stana Kavalič, Društvo glasbenih umetnikov Slovenije
V drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja je v Kamniku in Ljubljani delovala slikarska družina Koželj. Slikarsko delavnico v Kamniku je ustanovil Matija Koželj, kranjski slikar pozne nazarenske smeri. Njegov sin Anton je bil eden izmed najbolj priljubljenih ilustratorjev prve polovice 20. stoletja; izdelal je niz portretov slovenskih književnikov in slikal religiozne podobe. Drugi sin, MAKS KOŽELJ – rodil se je na današnji dan leta 1883 v Kamniku – se je po študiju v Pragi in Münchnu najprej pridružil očetu v njegovi delavnici, nato pa se je posvetil krajinarstvu. Njegove krajine v olju, temperi in akvarelu, predvsem panorame Kamniško-Savinjskih Alp, so slikane realistično in v umirjenih barvah.
—–
Zdravnik in ortoped FRANC MLINAŘ je v Ljubljano prišel leta 1918. Zavzemal se je za graditev sodobne ortopedske bolnišnice, vendar je dosegel le ustanovitev ortopedskega oddelka v sklopu kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Ljubljani. Kot primarij si je prizadeval za njegovo razširitev ter spodbujal ustanavljanje različnih društev za ortopedsko gimnastiko. Pod njegovim vplivom je žensko kulturno društvo Atena leta 1924 v Mladiki ustanovilo ortopedski telovadni zavod za šolsko mladino. Zdravnik Franc Mlinař se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Majetinu na Češkem.
—–
Literarni zgodovinar in prevajalec STANKO JANEŽ je leta 1935 diplomiral iz slavistike, nato pa poučeval na trgovski šoli v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil profesor ruščine na ekonomski fakulteti, nato v Sarajevu lektor za slovenščino in bibliotekar, po vrnitvi v Slovenijo pa je poučeval v Ajdovščini in Cerknici. Kot študent je objavljal črtice, pozneje pa pisal književne ocene ter prevajal iz več jezikov. Uredil in komentiral je sarajevske izdaje Prešernovih in Seliškarjevih del, pripravil madžarsko antologijo slovenske literature ter sodeloval pri različnih leksikalnih izdajah slovenske in jugoslovanske književnosti. Stanko Janež se je rodil na današnji dan leta 1912 na Rakeku.
—–
Višja medicinska sestra STANA KÁVALIČ si je prve pedagoške izkušnje nabrala na Srednji zdravstveni šoli v Celju, nato pa je bila vse do upokojitve predavateljica na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani. Z znanji, ki si jih je pridobila kot štipendistka Svetovne zdravstvene organizacije v Edinburgu na Škotskem, pa tudi drugod po Evropi in v Združenih državah Amerike, je postavljala temelje sodobne patronažne zdravstvene nege na Slovenskem. Ta naj bi kot stroka temeljila na etičnih vrednotah in močnih teoretičnih osnovah, podprtih z raziskovalnim delom ter z individualnim pristopom k bolniku oziroma varovancu. Za svoja prizadevanja je leta 1993 prejela priznanje Republike Slovenije na področju zdravstva ter nagrado “3M” Mednarodnega sveta medicinskih sester, njenemu delu pa so posvečeni tudi mednarodni simpoziji s področja zdravstevene nege. Stana Kavalič se je rodila na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1947 je bilo ustanovljeno Društvo glasbenih umetnikov Slovenije. Strokovno združenje umetnikov instrumentalistov ter opernih in koncertnih pevcev naj bi širilo poustvarjalno glasbeno umetnost doma in v tujini. Pripravilo je številne koncerte, leta 1959 je ustanovilo svoj koncertni biro, 1973. pa začelo prirejati koncerte iz cikla “Ljubljanski umetniki Ljubljani”. Društvo je spodbudilo tudi ustanovitev Glasbene mladine Slovenije. Za umetniške dosežke na področju poustvarjalne glasbene umetnosti in za širjenje glasbene kulture od leta 1980 podeljuje Betettove nagrade.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov