Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

31.03.2019


Adam Bohorič, Vida Jeraj, Eifflov stolp

V bližini Brestanice pri Krškem se je okoli leta 1520 rodil prvi slovenski protestantski šolnik in prvi slovničar slovenskega jezika ADAM BOHORIČ. Študiral je na artistični fakulteti v Wittenbergu, bil pa je tudi glasbeno izobražen. V letih od 1551 do 1563 je imel zasebno šolo v Krškem, pozneje pa je postal ravnatelj stanovske šole v Ljubljani. Zanjo je 1568. leta sestavil prvi pisani šolski red; to je prvo pedagoško besedilo slovenskega avtorja. Ta šola naj bi postala popolna deželna šola s tremi stopnjami. Slovenščino so upoštevali na prvih dveh stopnjah, sicer  pa je bila pomožni učni jezik za tiste, ki niso bili vešči nemščine in latinščine. Tako je  slovenščina po Bohoričevi zaslugi dobila vsaj skromno pozornost.

Njegovo najpomembnejše delo je slovenska slovnica “Arcticae horulae” – Zimske urice; napisal jo je leta 1584, torej pred 435-imi leti.. Za predgovor k njej sta značilna izpoved rodovnega slovanskega ponosa in opozorilo vodilnim slojem glede njihovih naravnih obveznosti do slovenskega jezika; ta predgovor pomeni vrh slovenske protestantske zavesti. S slovnico “Zimske urice” je slovenščina kot knjižni jezik dobila dokument o svojem obstoju. Adam Bohorič je v njej uzakonil pravopisne reforme, ki jih je uveljavil Sebastijan Krelj in sprejel Jurij Dalmatin. Ta pisava – pozneje imenovana bohoričica – je bila v rabi od srede 16. do srede 19. stoletja.

—–

Oktobra leta 1929 so Kraljevino Jugoslavijo razdelili na devet banovin, imenovanih po rekah in primorju, pri tem pa marsikje niso upoštevali zgodovinskih in narodnostnih meja. Večina slovenskega ozemlja je tako sodila v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Vodil jo je ban, ki ga je imenoval kralj na predlog predsednika vlade, posvetovalno telo pa je bil banski svet, ki ga je postavil notranji minister.

Po rezultatih ljudskega štetja je bilo 31. marca leta 1931 na ozemlju Dravske banovine 1,144.298 prebivalcev; to je bilo 8,21 odstotka prebivalstva kraljevine, materin jezik skoraj 95-ih odstokov prebivalcev Dravske banovine je bila slovenščina. Gostota naseljenosti je bila 76 ljudi na kvadratni kilometer, v celotni Jugoslaviji pa 62.

—–

Pesnica VIDA JERAJ je bila po poklicu učiteljica. Prve pesmi je objavila leta 1893 v reviji Vesna, Ljubljanskem zvonu in Slovenki. Bila je sodobnica Murna, Prijatelja, Cankarja in Župančiča. Njena zbirka z naslovom “Pesmi” iz leta 1908 pomeni prvo uveljavitev ženske lirike v novejši slovenski literaturi in jo uvršča med najboljše slovenske pesnice v prvih dveh desetletjih prejšnjega stoletja. Vida Jeraj se je rodila na današnji dan leta 1875 na Bledu.

—–

Sloviti  Eifflov  stolp  na levem bregu reke Sienne so v francoski prestolnici postavili leta 1889. V Parizu so se namreč tistega leta s svetovno razstavo poklonili stoti obletnici francoske revolucije in pod obokom stolpa je bil pravzaprav tudi slavnostni vhod na razstavo. Projekt francoskega gradbenega inženirja Gustava Eiffela je bil izbran izmed 107 prijavljenih. Parižani stolpa že med gradnjo niso sprejeli z naklonjenostjo; zdel se jim je grd, njegova oblika pa preveč drzna, vendar si je novo železno čudo na Marsovem polju ob reki Seni že med razstavo ogledalo kar 26 milijonov ljudi.

Ob odprtju – torej na današnji dan pred 130-imi leti – je francosko zastavo na vrhu stolpa izobesil sam Eiffel in ga tako odprl za obiskovalce. Stolp je sestavljen iz  18.038 delov ter dveh milijonov zakovic in pol. Težak je dobrih 10.000 ton, vrh antene na njem pa je 324 metrov visoko. Obiskovalci se proti vrhu lahko peljejo s petimi dvigali ali pa prehodijo 1.665 stopnic. Najvišjo stavbo v Parizu prebarvajo vsakih nekaj let in pri tem porabijo približno 50 ton barve. Eifflov stolp – simbol francoske prestolnice – sodi med najbolj obiskane plačljive znamenitosti na svetu.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

31.03.2019


Adam Bohorič, Vida Jeraj, Eifflov stolp

V bližini Brestanice pri Krškem se je okoli leta 1520 rodil prvi slovenski protestantski šolnik in prvi slovničar slovenskega jezika ADAM BOHORIČ. Študiral je na artistični fakulteti v Wittenbergu, bil pa je tudi glasbeno izobražen. V letih od 1551 do 1563 je imel zasebno šolo v Krškem, pozneje pa je postal ravnatelj stanovske šole v Ljubljani. Zanjo je 1568. leta sestavil prvi pisani šolski red; to je prvo pedagoško besedilo slovenskega avtorja. Ta šola naj bi postala popolna deželna šola s tremi stopnjami. Slovenščino so upoštevali na prvih dveh stopnjah, sicer  pa je bila pomožni učni jezik za tiste, ki niso bili vešči nemščine in latinščine. Tako je  slovenščina po Bohoričevi zaslugi dobila vsaj skromno pozornost.

Njegovo najpomembnejše delo je slovenska slovnica “Arcticae horulae” – Zimske urice; napisal jo je leta 1584, torej pred 435-imi leti.. Za predgovor k njej sta značilna izpoved rodovnega slovanskega ponosa in opozorilo vodilnim slojem glede njihovih naravnih obveznosti do slovenskega jezika; ta predgovor pomeni vrh slovenske protestantske zavesti. S slovnico “Zimske urice” je slovenščina kot knjižni jezik dobila dokument o svojem obstoju. Adam Bohorič je v njej uzakonil pravopisne reforme, ki jih je uveljavil Sebastijan Krelj in sprejel Jurij Dalmatin. Ta pisava – pozneje imenovana bohoričica – je bila v rabi od srede 16. do srede 19. stoletja.

—–

Oktobra leta 1929 so Kraljevino Jugoslavijo razdelili na devet banovin, imenovanih po rekah in primorju, pri tem pa marsikje niso upoštevali zgodovinskih in narodnostnih meja. Večina slovenskega ozemlja je tako sodila v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Vodil jo je ban, ki ga je imenoval kralj na predlog predsednika vlade, posvetovalno telo pa je bil banski svet, ki ga je postavil notranji minister.

Po rezultatih ljudskega štetja je bilo 31. marca leta 1931 na ozemlju Dravske banovine 1,144.298 prebivalcev; to je bilo 8,21 odstotka prebivalstva kraljevine, materin jezik skoraj 95-ih odstokov prebivalcev Dravske banovine je bila slovenščina. Gostota naseljenosti je bila 76 ljudi na kvadratni kilometer, v celotni Jugoslaviji pa 62.

—–

Pesnica VIDA JERAJ je bila po poklicu učiteljica. Prve pesmi je objavila leta 1893 v reviji Vesna, Ljubljanskem zvonu in Slovenki. Bila je sodobnica Murna, Prijatelja, Cankarja in Župančiča. Njena zbirka z naslovom “Pesmi” iz leta 1908 pomeni prvo uveljavitev ženske lirike v novejši slovenski literaturi in jo uvršča med najboljše slovenske pesnice v prvih dveh desetletjih prejšnjega stoletja. Vida Jeraj se je rodila na današnji dan leta 1875 na Bledu.

—–

Sloviti  Eifflov  stolp  na levem bregu reke Sienne so v francoski prestolnici postavili leta 1889. V Parizu so se namreč tistega leta s svetovno razstavo poklonili stoti obletnici francoske revolucije in pod obokom stolpa je bil pravzaprav tudi slavnostni vhod na razstavo. Projekt francoskega gradbenega inženirja Gustava Eiffela je bil izbran izmed 107 prijavljenih. Parižani stolpa že med gradnjo niso sprejeli z naklonjenostjo; zdel se jim je grd, njegova oblika pa preveč drzna, vendar si je novo železno čudo na Marsovem polju ob reki Seni že med razstavo ogledalo kar 26 milijonov ljudi.

Ob odprtju – torej na današnji dan pred 130-imi leti – je francosko zastavo na vrhu stolpa izobesil sam Eiffel in ga tako odprl za obiskovalce. Stolp je sestavljen iz  18.038 delov ter dveh milijonov zakovic in pol. Težak je dobrih 10.000 ton, vrh antene na njem pa je 324 metrov visoko. Obiskovalci se proti vrhu lahko peljejo s petimi dvigali ali pa prehodijo 1.665 stopnic. Najvišjo stavbo v Parizu prebarvajo vsakih nekaj let in pri tem porabijo približno 50 ton barve. Eifflov stolp – simbol francoske prestolnice – sodi med najbolj obiskane plačljive znamenitosti na svetu.


09.06.2024

14. junij - Vasilji Mirk in na ljudsko izročilo oprta melodika (1884)

Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

13. junij - Fran Lipič in prva znanstvena razprava o alkoholizmu (1799)

Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

12. junij - Janez Mesar in začetki bohinjskega sirarstva (1832)

Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

11. junij - Fran Tratnik, prvi slovenski ekspresionist (1881)

Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

10. junij - Franica Vrhnuc, naša prva terapevtka za otroke z motnjami vida (1881)

Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

9. junij - Ivan Endlicher in Preporodovci (1891)

O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.06.2024

8. junij - zavezniška pomoč 14. diviziji slovenske partizanske vojske (1944)

Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

7. junij - Boris Šnuderl in Osimski sporazumi (1929)

Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

6. junij - Angela Boškin, naša prva šolana medicinska sestra (1886)

Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

5. junij - odprtje otroške klinike v Ljubljani (1954)

Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

4. junij - katastrofalne poplave na Celjskem (1954)

45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

3. junij - kdo so bili »meksikajnarji« ? (1864)

Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

2. junij - Vladimir Kos in prva slovenska knjiga, izdana na Japonskem (1924)

Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

1. junij - Ivan Vurnik, dosledni zagovornik funkcionalne arhitekture (1884)

Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

31. maj - Erazem Gorše in Slovenski narodni muzej v Clevelandu (1894)

Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

30. maj - tromejnik med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko (1924)

Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

29. maj - šest dni Murske republike (1919)

Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

28. maj - Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko (1903)

Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

27. maj - igralec Janez Škof, mojster odrskega razvedrila (1924)

Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

26.maj - Vanek Šiftar, pionir preučevanja romske skupnosti v Prekmurju (1919)

Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 8 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov