Adam Bohorič, Vida Jeraj, Eifflov stolp

V bližini Brestanice pri Krškem se je okoli leta 1520 rodil prvi slovenski protestantski šolnik in prvi slovničar slovenskega jezika ADAM BOHORIČ. Študiral je na artistični fakulteti v Wittenbergu, bil pa je tudi glasbeno izobražen. V letih od 1551 do 1563 je imel zasebno šolo v Krškem, pozneje pa je postal ravnatelj stanovske šole v Ljubljani. Zanjo je 1568. leta sestavil prvi pisani šolski red; to je prvo pedagoško besedilo slovenskega avtorja. Ta šola naj bi postala popolna deželna šola s tremi stopnjami. Slovenščino so upoštevali na prvih dveh stopnjah, sicer  pa je bila pomožni učni jezik za tiste, ki niso bili vešči nemščine in latinščine. Tako je  slovenščina po Bohoričevi zaslugi dobila vsaj skromno pozornost.

Njegovo najpomembnejše delo je slovenska slovnica “Arcticae horulae” – Zimske urice; napisal jo je leta 1584, torej pred 435-imi leti.. Za predgovor k njej sta značilna izpoved rodovnega slovanskega ponosa in opozorilo vodilnim slojem glede njihovih naravnih obveznosti do slovenskega jezika; ta predgovor pomeni vrh slovenske protestantske zavesti. S slovnico “Zimske urice” je slovenščina kot knjižni jezik dobila dokument o svojem obstoju. Adam Bohorič je v njej uzakonil pravopisne reforme, ki jih je uveljavil Sebastijan Krelj in sprejel Jurij Dalmatin. Ta pisava – pozneje imenovana bohoričica – je bila v rabi od srede 16. do srede 19. stoletja.

—–

Oktobra leta 1929 so Kraljevino Jugoslavijo razdelili na devet banovin, imenovanih po rekah in primorju, pri tem pa marsikje niso upoštevali zgodovinskih in narodnostnih meja. Večina slovenskega ozemlja je tako sodila v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Vodil jo je ban, ki ga je imenoval kralj na predlog predsednika vlade, posvetovalno telo pa je bil banski svet, ki ga je postavil notranji minister.

Po rezultatih ljudskega štetja je bilo 31. marca leta 1931 na ozemlju Dravske banovine 1,144.298 prebivalcev; to je bilo 8,21 odstotka prebivalstva kraljevine, materin jezik skoraj 95-ih odstokov prebivalcev Dravske banovine je bila slovenščina. Gostota naseljenosti je bila 76 ljudi na kvadratni kilometer, v celotni Jugoslaviji pa 62.

—–

Pesnica VIDA JERAJ je bila po poklicu učiteljica. Prve pesmi je objavila leta 1893 v reviji Vesna, Ljubljanskem zvonu in Slovenki. Bila je sodobnica Murna, Prijatelja, Cankarja in Župančiča. Njena zbirka z naslovom “Pesmi” iz leta 1908 pomeni prvo uveljavitev ženske lirike v novejši slovenski literaturi in jo uvršča med najboljše slovenske pesnice v prvih dveh desetletjih prejšnjega stoletja. Vida Jeraj se je rodila na današnji dan leta 1875 na Bledu.

—–

Sloviti  Eifflov  stolp  na levem bregu reke Sienne so v francoski prestolnici postavili leta 1889. V Parizu so se namreč tistega leta s svetovno razstavo poklonili stoti obletnici francoske revolucije in pod obokom stolpa je bil pravzaprav tudi slavnostni vhod na razstavo. Projekt francoskega gradbenega inženirja Gustava Eiffela je bil izbran izmed 107 prijavljenih. Parižani stolpa že med gradnjo niso sprejeli z naklonjenostjo; zdel se jim je grd, njegova oblika pa preveč drzna, vendar si je novo železno čudo na Marsovem polju ob reki Seni že med razstavo ogledalo kar 26 milijonov ljudi.

Ob odprtju – torej na današnji dan pred 130-imi leti – je francosko zastavo na vrhu stolpa izobesil sam Eiffel in ga tako odprl za obiskovalce. Stolp je sestavljen iz  18.038 delov ter dveh milijonov zakovic in pol. Težak je dobrih 10.000 ton, vrh antene na njem pa je 324 metrov visoko. Obiskovalci se proti vrhu lahko peljejo s petimi dvigali ali pa prehodijo 1.665 stopnic. Najvišjo stavbo v Parizu prebarvajo vsakih nekaj let in pri tem porabijo približno 50 ton barve. Eifflov stolp – simbol francoske prestolnice – sodi med najbolj obiskane plačljive znamenitosti na svetu.