Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Felicijan Trubar, Lipe Haderlap, Vladimir Trampuž, Janez Perenič
Četrti otrok protestantskega reformatorja in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja FELICIJAN TRUBAR se je rodil leta 1555 ali 56 v Kemptnu v Nemčiji. Magistriral je na univerzi v Tübingenu in leta 1581 prevzel službo slovenskega in nemškega pridigarja v Ljubljani; pozneje je postal tu superintendent protestantske cerkve. Zaradi vse ostrejše rekatolizacijske politike posvetnih oblasti so izdali zanj zaporno povelje. Do aprila leta 1600 se je skrival pri protestantih na gradovih Brdo blizu Kranja in Čretež pri Mokronogu, nato pa se je zaradi bolehnosti in skrbi za majhne otroke vrnil na Würtemberško. Felicijan Trubar je svojo razmeroma veliko knjižnico zapustil kranjskim deželnim odbornikom.
—–
Na današnji dan pred 170-imi leti se je v Remšeníku na avstrijskem Koroškem rodil časnikar in pesnik LIPE HADERLAP. Končal je novomeško gimnazijo, nato pa kot telegrafist med drugim delal v Trstu in objavljal članke v časniku “Primorc”. Pozneje se je pridružil Bleiweisu in sodeloval pri “Novicah”, bil pet let urednik “Slovenca”, nato pa ljubljanskega “Ljudskega glasu” in celovškega “Miru”. Haderlap je izdal nekaj zbirk lirične poezije, pisal pa je tudi tako imenovane ljudske pesmi; te je pozneje v svojih “Pismih stricu v Ameriko” osmešil pisatelj Janko Kersnik.
—–
Na slovenskem ozemlju se je tehnična uporaba električne energije začela v Mariboru. Na današnji dan leta 1883 je namreč Scherbaumov parni mlin vpeljal električno razsvetljavo. Priključili so 36 žarnic; to so bile prve električne žarnice na Slovenskem. Naslednje leto so razsvetlli še Postonjsko jamo, leto pozneje kopališče v Laškem, leta 1888 pa topilnico svinca in srebra v Litiji ter obrat za popravilo železniških vagonov v Mariboru. Škofja Loka je leta 1890 postala prvo slovensko mesto, v katerem je dobilo elektriko večje število hiš, 40 žarnic pa je svetilo tudi ob cesti – to je bila prva električna cestna razsvetljava pri nas. V Ljubljani so osvetlili del ulic sedem let pozneje.
—–
Zdravnik VLADIMIR TRAMPUŽ je diplomiral v Zagrebu, specializacijo pa je končal leta 1938 v bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani, kjer je po vojni postal primarij. Posvetil se je zlasti eksperimentalno-biološkim raziskavam, ginekološki histologiji in citologiji in s tem zasnoval teoretično in praktično laboratorijsko delo na Univerzitetni ginekološki kliniki. O tem je napisal več kot 70 znanstvenih in strokovnih člankov ter predaval na številnih domačih in tujih kongresih. Začetnik slovenske ginekološke endokrinologije Vladimir Trampuž se je rodil na današnji dan leta 1904 v mestu Krk na Hrvaškem.
—–
Na današnji dan leta 1905 se je v Novem mestu rodil učitelj in politični delavec JANEZ PERENIČ. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču je delal kot defektolog. Kot član Komunistične partije Jugoslavije je opravljal številne pomembne naloge, kot prostovoljec se je udeležil španske državljanske vojne, nato pa je bil štiri leta v taborišču Buchenwald. Po vojni so Janeza Pereniča zaradi suma, da je v taborišču sodeloval z gestapom, aretirali in ga med zaslišanjem oktobra leta 1948 ubili. Uradno je bilo sporočeno, da je naredil samomor.
—–
Na današnji dan leta 1914 je bila v Trstu ustanovljena podružnica slovenskega strokovnega pravniškega društva Pravnik. Po obnovitvenem zboru 1920. leta je društvo zaradi novih ozemeljskih razmejitev in pripadnosti različnima državama postalo samostojno. Do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti prepovedale, je izdajalo tudi samostojni časnik Pravni vestnik. Po vnovični obnovitvi po 2. svetovni vojni je bilo tržaško pravniško društvo zelo dejavno pri pripravi gradiva za pariško in londonsko mirovno konferenco. Društvo še vedno deluje med Slovenci v Italiji in združuje slovenske pravnike iz Trsta in Gorice, ki opravljajo samostojni odvetniški poklic.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Felicijan Trubar, Lipe Haderlap, Vladimir Trampuž, Janez Perenič
Četrti otrok protestantskega reformatorja in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja FELICIJAN TRUBAR se je rodil leta 1555 ali 56 v Kemptnu v Nemčiji. Magistriral je na univerzi v Tübingenu in leta 1581 prevzel službo slovenskega in nemškega pridigarja v Ljubljani; pozneje je postal tu superintendent protestantske cerkve. Zaradi vse ostrejše rekatolizacijske politike posvetnih oblasti so izdali zanj zaporno povelje. Do aprila leta 1600 se je skrival pri protestantih na gradovih Brdo blizu Kranja in Čretež pri Mokronogu, nato pa se je zaradi bolehnosti in skrbi za majhne otroke vrnil na Würtemberško. Felicijan Trubar je svojo razmeroma veliko knjižnico zapustil kranjskim deželnim odbornikom.
—–
Na današnji dan pred 170-imi leti se je v Remšeníku na avstrijskem Koroškem rodil časnikar in pesnik LIPE HADERLAP. Končal je novomeško gimnazijo, nato pa kot telegrafist med drugim delal v Trstu in objavljal članke v časniku “Primorc”. Pozneje se je pridružil Bleiweisu in sodeloval pri “Novicah”, bil pet let urednik “Slovenca”, nato pa ljubljanskega “Ljudskega glasu” in celovškega “Miru”. Haderlap je izdal nekaj zbirk lirične poezije, pisal pa je tudi tako imenovane ljudske pesmi; te je pozneje v svojih “Pismih stricu v Ameriko” osmešil pisatelj Janko Kersnik.
—–
Na slovenskem ozemlju se je tehnična uporaba električne energije začela v Mariboru. Na današnji dan leta 1883 je namreč Scherbaumov parni mlin vpeljal električno razsvetljavo. Priključili so 36 žarnic; to so bile prve električne žarnice na Slovenskem. Naslednje leto so razsvetlli še Postonjsko jamo, leto pozneje kopališče v Laškem, leta 1888 pa topilnico svinca in srebra v Litiji ter obrat za popravilo železniških vagonov v Mariboru. Škofja Loka je leta 1890 postala prvo slovensko mesto, v katerem je dobilo elektriko večje število hiš, 40 žarnic pa je svetilo tudi ob cesti – to je bila prva električna cestna razsvetljava pri nas. V Ljubljani so osvetlili del ulic sedem let pozneje.
—–
Zdravnik VLADIMIR TRAMPUŽ je diplomiral v Zagrebu, specializacijo pa je končal leta 1938 v bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani, kjer je po vojni postal primarij. Posvetil se je zlasti eksperimentalno-biološkim raziskavam, ginekološki histologiji in citologiji in s tem zasnoval teoretično in praktično laboratorijsko delo na Univerzitetni ginekološki kliniki. O tem je napisal več kot 70 znanstvenih in strokovnih člankov ter predaval na številnih domačih in tujih kongresih. Začetnik slovenske ginekološke endokrinologije Vladimir Trampuž se je rodil na današnji dan leta 1904 v mestu Krk na Hrvaškem.
—–
Na današnji dan leta 1905 se je v Novem mestu rodil učitelj in politični delavec JANEZ PERENIČ. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču je delal kot defektolog. Kot član Komunistične partije Jugoslavije je opravljal številne pomembne naloge, kot prostovoljec se je udeležil španske državljanske vojne, nato pa je bil štiri leta v taborišču Buchenwald. Po vojni so Janeza Pereniča zaradi suma, da je v taborišču sodeloval z gestapom, aretirali in ga med zaslišanjem oktobra leta 1948 ubili. Uradno je bilo sporočeno, da je naredil samomor.
—–
Na današnji dan leta 1914 je bila v Trstu ustanovljena podružnica slovenskega strokovnega pravniškega društva Pravnik. Po obnovitvenem zboru 1920. leta je društvo zaradi novih ozemeljskih razmejitev in pripadnosti različnima državama postalo samostojno. Do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti prepovedale, je izdajalo tudi samostojni časnik Pravni vestnik. Po vnovični obnovitvi po 2. svetovni vojni je bilo tržaško pravniško društvo zelo dejavno pri pripravi gradiva za pariško in londonsko mirovno konferenco. Društvo še vedno deluje med Slovenci v Italiji in združuje slovenske pravnike iz Trsta in Gorice, ki opravljajo samostojni odvetniški poklic.
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov