Felicijan Trubar, Lipe Haderlap, Vladimir Trampuž, Janez Perenič

Četrti otrok protestantskega reformatorja in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja FELICIJAN  TRUBAR  se je rodil leta 1555 ali 56 v Kemptnu v Nemčiji. Magistriral je na univerzi v Tübingenu in leta 1581 prevzel službo slovenskega in nemškega pridigarja v Ljubljani; pozneje je postal tu superintendent protestantske cerkve. Zaradi vse ostrejše rekatolizacijske politike posvetnih oblasti so izdali zanj zaporno povelje. Do aprila leta 1600 se je skrival pri protestantih na gradovih Brdo blizu Kranja in Čretež pri Mokronogu, nato pa se je zaradi bolehnosti in skrbi za majhne otroke vrnil na Würtemberško. Felicijan Trubar je svojo razmeroma veliko knjižnico zapustil kranjskim deželnim odbornikom.

—–

Na današnji dan pred 170-imi leti se je v Remšeníku na  avstrijskem Koroškem rodil časnikar in pesnik  LIPE  HADERLAP.  Končal je novomeško gimnazijo, nato pa kot telegrafist med drugim delal v Trstu in objavljal članke v časniku “Primorc”. Pozneje se je pridružil Bleiweisu in sodeloval pri “Novicah”,  bil pet let urednik “Slovenca”, nato pa ljubljanskega “Ljudskega glasu” in celovškega “Miru”.  Haderlap je izdal nekaj zbirk lirične poezije, pisal pa je tudi tako imenovane ljudske pesmi; te je pozneje v svojih “Pismih stricu v Ameriko” osmešil pisatelj Janko Kersnik.

—–

Na slovenskem ozemlju se je tehnična uporaba električne energije začela v  Mariboru. Na današnji dan leta 1883 je namreč Scherbaumov parni mlin vpeljal električno razsvetljavo. Priključili so 36 žarnic; to so bile prve električne žarnice na Slovenskem. Naslednje leto so razsvetlli še Postonjsko jamo, leto pozneje kopališče v Laškem, leta 1888 pa topilnico svinca in srebra v Litiji ter obrat za popravilo železniških vagonov v Mariboru. Škofja Loka je leta 1890 postala prvo slovensko mesto, v katerem je dobilo elektriko večje število hiš, 40 žarnic pa je svetilo tudi ob cesti – to je bila prva električna cestna razsvetljava pri nas. V Ljubljani so osvetlili del ulic sedem let pozneje.

—–

Zdravnik  VLADIMIR  TRAMPUŽ  je diplomiral v Zagrebu, specializacijo pa je končal leta 1938 v bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani, kjer je po vojni postal primarij. Posvetil se je zlasti eksperimentalno-biološkim raziskavam, ginekološki histologiji in citologiji in s tem zasnoval teoretično in praktično laboratorijsko delo na Univerzitetni ginekološki kliniki. O tem je napisal več kot 70 znanstvenih in strokovnih člankov ter predaval na številnih domačih in tujih kongresih. Začetnik slovenske ginekološke endokrinologije Vladimir Trampuž se je rodil na današnji dan leta 1904 v mestu Krk na Hrvaškem.

—–

Na današnji dan leta 1905 se je v Novem mestu rodil  učitelj  in  politični  delavec  JANEZ  PERENIČ.  Po maturi na ljubljanskem učiteljišču je delal kot defektolog. Kot član Komunistične partije Jugoslavije je opravljal številne pomembne naloge, kot prostovoljec se je udeležil španske državljanske vojne, nato pa je bil štiri leta v taborišču Buchenwald. Po vojni so Janeza Pereniča zaradi suma, da je v taborišču sodeloval z gestapom, aretirali in ga med zaslišanjem oktobra leta 1948 ubili. Uradno je bilo sporočeno, da je naredil samomor. 

—–

Na današnji dan leta 1914 je bila v Trstu ustanovljena podružnica slovenskega strokovnega pravniškega društva Pravnik. Po obnovitvenem zboru 1920. leta je društvo zaradi novih ozemeljskih razmejitev in pripadnosti različnima državama postalo samostojno. Do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti prepovedale, je izdajalo tudi samostojni časnik Pravni vestnik. Po vnovični obnovitvi po 2. svetovni vojni je bilo tržaško pravniško društvo zelo dejavno pri pripravi gradiva za pariško in londonsko mirovno konferenco. Društvo še vedno deluje med Slovenci v Italiji in združuje slovenske pravnike iz Trsta in Gorice, ki opravljajo samostojni odvetniški poklic.