Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

04.04.2019


Felicijan Trubar, Lipe Haderlap, Vladimir Trampuž, Janez Perenič

Četrti otrok protestantskega reformatorja in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja FELICIJAN  TRUBAR  se je rodil leta 1555 ali 56 v Kemptnu v Nemčiji. Magistriral je na univerzi v Tübingenu in leta 1581 prevzel službo slovenskega in nemškega pridigarja v Ljubljani; pozneje je postal tu superintendent protestantske cerkve. Zaradi vse ostrejše rekatolizacijske politike posvetnih oblasti so izdali zanj zaporno povelje. Do aprila leta 1600 se je skrival pri protestantih na gradovih Brdo blizu Kranja in Čretež pri Mokronogu, nato pa se je zaradi bolehnosti in skrbi za majhne otroke vrnil na Würtemberško. Felicijan Trubar je svojo razmeroma veliko knjižnico zapustil kranjskim deželnim odbornikom.

—–

Na današnji dan pred 170-imi leti se je v Remšeníku na  avstrijskem Koroškem rodil časnikar in pesnik  LIPE  HADERLAP.  Končal je novomeško gimnazijo, nato pa kot telegrafist med drugim delal v Trstu in objavljal članke v časniku “Primorc”. Pozneje se je pridružil Bleiweisu in sodeloval pri “Novicah”,  bil pet let urednik “Slovenca”, nato pa ljubljanskega “Ljudskega glasu” in celovškega “Miru”.  Haderlap je izdal nekaj zbirk lirične poezije, pisal pa je tudi tako imenovane ljudske pesmi; te je pozneje v svojih “Pismih stricu v Ameriko” osmešil pisatelj Janko Kersnik.

—–

Na slovenskem ozemlju se je tehnična uporaba električne energije začela v  Mariboru. Na današnji dan leta 1883 je namreč Scherbaumov parni mlin vpeljal električno razsvetljavo. Priključili so 36 žarnic; to so bile prve električne žarnice na Slovenskem. Naslednje leto so razsvetlli še Postonjsko jamo, leto pozneje kopališče v Laškem, leta 1888 pa topilnico svinca in srebra v Litiji ter obrat za popravilo železniških vagonov v Mariboru. Škofja Loka je leta 1890 postala prvo slovensko mesto, v katerem je dobilo elektriko večje število hiš, 40 žarnic pa je svetilo tudi ob cesti – to je bila prva električna cestna razsvetljava pri nas. V Ljubljani so osvetlili del ulic sedem let pozneje.

—–

Zdravnik  VLADIMIR  TRAMPUŽ  je diplomiral v Zagrebu, specializacijo pa je končal leta 1938 v bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani, kjer je po vojni postal primarij. Posvetil se je zlasti eksperimentalno-biološkim raziskavam, ginekološki histologiji in citologiji in s tem zasnoval teoretično in praktično laboratorijsko delo na Univerzitetni ginekološki kliniki. O tem je napisal več kot 70 znanstvenih in strokovnih člankov ter predaval na številnih domačih in tujih kongresih. Začetnik slovenske ginekološke endokrinologije Vladimir Trampuž se je rodil na današnji dan leta 1904 v mestu Krk na Hrvaškem.

—–

Na današnji dan leta 1905 se je v Novem mestu rodil  učitelj  in  politični  delavec  JANEZ  PERENIČ.  Po maturi na ljubljanskem učiteljišču je delal kot defektolog. Kot član Komunistične partije Jugoslavije je opravljal številne pomembne naloge, kot prostovoljec se je udeležil španske državljanske vojne, nato pa je bil štiri leta v taborišču Buchenwald. Po vojni so Janeza Pereniča zaradi suma, da je v taborišču sodeloval z gestapom, aretirali in ga med zaslišanjem oktobra leta 1948 ubili. Uradno je bilo sporočeno, da je naredil samomor. 

—–

Na današnji dan leta 1914 je bila v Trstu ustanovljena podružnica slovenskega strokovnega pravniškega društva Pravnik. Po obnovitvenem zboru 1920. leta je društvo zaradi novih ozemeljskih razmejitev in pripadnosti različnima državama postalo samostojno. Do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti prepovedale, je izdajalo tudi samostojni časnik Pravni vestnik. Po vnovični obnovitvi po 2. svetovni vojni je bilo tržaško pravniško društvo zelo dejavno pri pripravi gradiva za pariško in londonsko mirovno konferenco. Društvo še vedno deluje med Slovenci v Italiji in združuje slovenske pravnike iz Trsta in Gorice, ki opravljajo samostojni odvetniški poklic.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

04.04.2019


Felicijan Trubar, Lipe Haderlap, Vladimir Trampuž, Janez Perenič

Četrti otrok protestantskega reformatorja in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja FELICIJAN  TRUBAR  se je rodil leta 1555 ali 56 v Kemptnu v Nemčiji. Magistriral je na univerzi v Tübingenu in leta 1581 prevzel službo slovenskega in nemškega pridigarja v Ljubljani; pozneje je postal tu superintendent protestantske cerkve. Zaradi vse ostrejše rekatolizacijske politike posvetnih oblasti so izdali zanj zaporno povelje. Do aprila leta 1600 se je skrival pri protestantih na gradovih Brdo blizu Kranja in Čretež pri Mokronogu, nato pa se je zaradi bolehnosti in skrbi za majhne otroke vrnil na Würtemberško. Felicijan Trubar je svojo razmeroma veliko knjižnico zapustil kranjskim deželnim odbornikom.

—–

Na današnji dan pred 170-imi leti se je v Remšeníku na  avstrijskem Koroškem rodil časnikar in pesnik  LIPE  HADERLAP.  Končal je novomeško gimnazijo, nato pa kot telegrafist med drugim delal v Trstu in objavljal članke v časniku “Primorc”. Pozneje se je pridružil Bleiweisu in sodeloval pri “Novicah”,  bil pet let urednik “Slovenca”, nato pa ljubljanskega “Ljudskega glasu” in celovškega “Miru”.  Haderlap je izdal nekaj zbirk lirične poezije, pisal pa je tudi tako imenovane ljudske pesmi; te je pozneje v svojih “Pismih stricu v Ameriko” osmešil pisatelj Janko Kersnik.

—–

Na slovenskem ozemlju se je tehnična uporaba električne energije začela v  Mariboru. Na današnji dan leta 1883 je namreč Scherbaumov parni mlin vpeljal električno razsvetljavo. Priključili so 36 žarnic; to so bile prve električne žarnice na Slovenskem. Naslednje leto so razsvetlli še Postonjsko jamo, leto pozneje kopališče v Laškem, leta 1888 pa topilnico svinca in srebra v Litiji ter obrat za popravilo železniških vagonov v Mariboru. Škofja Loka je leta 1890 postala prvo slovensko mesto, v katerem je dobilo elektriko večje število hiš, 40 žarnic pa je svetilo tudi ob cesti – to je bila prva električna cestna razsvetljava pri nas. V Ljubljani so osvetlili del ulic sedem let pozneje.

—–

Zdravnik  VLADIMIR  TRAMPUŽ  je diplomiral v Zagrebu, specializacijo pa je končal leta 1938 v bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani, kjer je po vojni postal primarij. Posvetil se je zlasti eksperimentalno-biološkim raziskavam, ginekološki histologiji in citologiji in s tem zasnoval teoretično in praktično laboratorijsko delo na Univerzitetni ginekološki kliniki. O tem je napisal več kot 70 znanstvenih in strokovnih člankov ter predaval na številnih domačih in tujih kongresih. Začetnik slovenske ginekološke endokrinologije Vladimir Trampuž se je rodil na današnji dan leta 1904 v mestu Krk na Hrvaškem.

—–

Na današnji dan leta 1905 se je v Novem mestu rodil  učitelj  in  politični  delavec  JANEZ  PERENIČ.  Po maturi na ljubljanskem učiteljišču je delal kot defektolog. Kot član Komunistične partije Jugoslavije je opravljal številne pomembne naloge, kot prostovoljec se je udeležil španske državljanske vojne, nato pa je bil štiri leta v taborišču Buchenwald. Po vojni so Janeza Pereniča zaradi suma, da je v taborišču sodeloval z gestapom, aretirali in ga med zaslišanjem oktobra leta 1948 ubili. Uradno je bilo sporočeno, da je naredil samomor. 

—–

Na današnji dan leta 1914 je bila v Trstu ustanovljena podružnica slovenskega strokovnega pravniškega društva Pravnik. Po obnovitvenem zboru 1920. leta je društvo zaradi novih ozemeljskih razmejitev in pripadnosti različnima državama postalo samostojno. Do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti prepovedale, je izdajalo tudi samostojni časnik Pravni vestnik. Po vnovični obnovitvi po 2. svetovni vojni je bilo tržaško pravniško društvo zelo dejavno pri pripravi gradiva za pariško in londonsko mirovno konferenco. Društvo še vedno deluje med Slovenci v Italiji in združuje slovenske pravnike iz Trsta in Gorice, ki opravljajo samostojni odvetniški poklic.


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 2 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov