Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

07.04.2019


Jožef Rabatta, Rudolf Bukšek, Ivan Bertoncelj

Knezoškof JOŽEF RABATTA je izšel iz furlansko-goriške plemiške družine. Bil je član reda malteških vitezov ali ivanovcev, komendator redovnih posesti na Češkem in v Avstriji, cesarjev legat v Benetkah, poveljnik straže Ferdinanda IV. in vzgojitelj nadvojvod Karla in Jožefa. Cesar Leopold I. ga je 1664. leta imenoval za ljubljanskega škofa. Na škofijski sinodi je leto pozneje predložil svoj pastoralni program, duhovnikom je dovolil še naprej uporabljati protestantsko Dalmatinovo Biblijo, pri avguštincih v Ljubljani pa se je zavzel za pridige v slovenščini ter  poskrbel za dokončanje ljubljanske stolnice in dvorca v Goričanah. Knezoškof Jožef Rabatta se je rodil leta 1620 v Gorici.

—–

Gledališki igralec in pevec  RUDOLF  BUKŠEK  je leta 1901 začel nastopati v amaterskem gledališču v Celju, pozneje pa je v Slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani postal poklicni igralec. Pel je tudi v operetah, se pozneje posvetil samo operi in se uvrstil med najboljše baritoniste v takratni Jugoslaviji.  Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Šentjurju pri Celju.

—–

Pedagoški delavec  IVAN  BERTONCELJ  je leta 1935 maturiral na učiteljišču v Ljubljani ter nato poučeval v Laškem in na Bledu. Ko se je začela okupacija, je bil na orožnih vajah in kar od tam so ga odpeljali v ujetništvo. Naslednje leto se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju in postal šolski nadzornik za Gorenjsko. Organiziral je ilegalno šolstvo in tečaje za mlade učitelje ter sestavil številne priročnike in učbenike. Po vojni se je posvetil razvoju poklicnega in strokovnega šolstva, poleg tega pa je tudi diplomiral iz pedagogike in psihologije na filozofski fakulteti v Ljubljani.

Bil je profesor in direktor Visoke šole za organizacijo dela v Kranju in pobudnik za ustanavljanje izobraževalnih centrov v podjetjih ter birojev za posredovanje dela, iz katerih so se pozneje razvili zavodi za zaposlovanje s poklicnimi posvetovalnicami in psihologi. V letih od 1969 do 73 je kot izvedenec UNICEF-a za poklicno usmerjanje in izobraževanje odraslih delal v Švici in Etiopiji. Napisal je več kot 60 samostojnih del ter številne članke in razprave, prejel pa je tudi Žagarjevo nagrado. Ivan Bertoncelj se je rodil na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.

—–

Edino slovensko poklicno gledališče po dograditvi nemškega gledališča v Ljubljani leta 1911, – današnja Opera, – glede števila predstav na teden ni bilo več omejeno, vendar pa je imelo veliko težav. Zaradi cesarjeve nezaupnice, izražene ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, je izgubilo svojega najmočnejšega podpornika, poleg tega pa je protiklerikalni gledališki program zelo motil katoliške politike in gledališče je izgubilo še deželno finančno podporo. Pritisk se je nenehno stopnjeval, zato se je gledališki ansambel začel razhajati. Vse to, skupaj z izbruhom prve svetovne vojne, je povzročilo zaprtje takratne edine poklicne slovenske gledališke hiše. To se je zgodilo na današnji dan leta 1914.

—–

Po kapitulaciji jugoslovanske vojske je bilo na današnji dan leta 1941 slovensko ozemlje v Kraljevini Jugoslaviji zasedeno in razdeljeno med tri okupatorje. Največji del je zasedla Nemčija: Gorenjsko, severni del Dolenjske, Mežiško dolino, območje Dravograda in štiri vasi v Prekmurju. Preostali del Prekmurja so zasedli Madžari, Notranjsko, večji del Dolenjske in Ljubljano pa Italijani. Z okupacijo je bilo slovensko ozemlje razdeljeno na enajst pokrajinskih upravnih enot. Okupatorji so si prizadevali za čimprejšnjo priključitev zasedenih ozemelj k svojim državam, Slovence pa so obravnavali kot etnično skupino in ne kot narod.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

07.04.2019


Jožef Rabatta, Rudolf Bukšek, Ivan Bertoncelj

Knezoškof JOŽEF RABATTA je izšel iz furlansko-goriške plemiške družine. Bil je član reda malteških vitezov ali ivanovcev, komendator redovnih posesti na Češkem in v Avstriji, cesarjev legat v Benetkah, poveljnik straže Ferdinanda IV. in vzgojitelj nadvojvod Karla in Jožefa. Cesar Leopold I. ga je 1664. leta imenoval za ljubljanskega škofa. Na škofijski sinodi je leto pozneje predložil svoj pastoralni program, duhovnikom je dovolil še naprej uporabljati protestantsko Dalmatinovo Biblijo, pri avguštincih v Ljubljani pa se je zavzel za pridige v slovenščini ter  poskrbel za dokončanje ljubljanske stolnice in dvorca v Goričanah. Knezoškof Jožef Rabatta se je rodil leta 1620 v Gorici.

—–

Gledališki igralec in pevec  RUDOLF  BUKŠEK  je leta 1901 začel nastopati v amaterskem gledališču v Celju, pozneje pa je v Slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani postal poklicni igralec. Pel je tudi v operetah, se pozneje posvetil samo operi in se uvrstil med najboljše baritoniste v takratni Jugoslaviji.  Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Šentjurju pri Celju.

—–

Pedagoški delavec  IVAN  BERTONCELJ  je leta 1935 maturiral na učiteljišču v Ljubljani ter nato poučeval v Laškem in na Bledu. Ko se je začela okupacija, je bil na orožnih vajah in kar od tam so ga odpeljali v ujetništvo. Naslednje leto se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju in postal šolski nadzornik za Gorenjsko. Organiziral je ilegalno šolstvo in tečaje za mlade učitelje ter sestavil številne priročnike in učbenike. Po vojni se je posvetil razvoju poklicnega in strokovnega šolstva, poleg tega pa je tudi diplomiral iz pedagogike in psihologije na filozofski fakulteti v Ljubljani.

Bil je profesor in direktor Visoke šole za organizacijo dela v Kranju in pobudnik za ustanavljanje izobraževalnih centrov v podjetjih ter birojev za posredovanje dela, iz katerih so se pozneje razvili zavodi za zaposlovanje s poklicnimi posvetovalnicami in psihologi. V letih od 1969 do 73 je kot izvedenec UNICEF-a za poklicno usmerjanje in izobraževanje odraslih delal v Švici in Etiopiji. Napisal je več kot 60 samostojnih del ter številne članke in razprave, prejel pa je tudi Žagarjevo nagrado. Ivan Bertoncelj se je rodil na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.

—–

Edino slovensko poklicno gledališče po dograditvi nemškega gledališča v Ljubljani leta 1911, – današnja Opera, – glede števila predstav na teden ni bilo več omejeno, vendar pa je imelo veliko težav. Zaradi cesarjeve nezaupnice, izražene ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, je izgubilo svojega najmočnejšega podpornika, poleg tega pa je protiklerikalni gledališki program zelo motil katoliške politike in gledališče je izgubilo še deželno finančno podporo. Pritisk se je nenehno stopnjeval, zato se je gledališki ansambel začel razhajati. Vse to, skupaj z izbruhom prve svetovne vojne, je povzročilo zaprtje takratne edine poklicne slovenske gledališke hiše. To se je zgodilo na današnji dan leta 1914.

—–

Po kapitulaciji jugoslovanske vojske je bilo na današnji dan leta 1941 slovensko ozemlje v Kraljevini Jugoslaviji zasedeno in razdeljeno med tri okupatorje. Največji del je zasedla Nemčija: Gorenjsko, severni del Dolenjske, Mežiško dolino, območje Dravograda in štiri vasi v Prekmurju. Preostali del Prekmurja so zasedli Madžari, Notranjsko, večji del Dolenjske in Ljubljano pa Italijani. Z okupacijo je bilo slovensko ozemlje razdeljeno na enajst pokrajinskih upravnih enot. Okupatorji so si prizadevali za čimprejšnjo priključitev zasedenih ozemelj k svojim državam, Slovence pa so obravnavali kot etnično skupino in ne kot narod.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov