Jožef Rabatta, Rudolf Bukšek, Ivan Bertoncelj

Knezoškof JOŽEF RABATTA je izšel iz furlansko-goriške plemiške družine. Bil je član reda malteških vitezov ali ivanovcev, komendator redovnih posesti na Češkem in v Avstriji, cesarjev legat v Benetkah, poveljnik straže Ferdinanda IV. in vzgojitelj nadvojvod Karla in Jožefa. Cesar Leopold I. ga je 1664. leta imenoval za ljubljanskega škofa. Na škofijski sinodi je leto pozneje predložil svoj pastoralni program, duhovnikom je dovolil še naprej uporabljati protestantsko Dalmatinovo Biblijo, pri avguštincih v Ljubljani pa se je zavzel za pridige v slovenščini ter  poskrbel za dokončanje ljubljanske stolnice in dvorca v Goričanah. Knezoškof Jožef Rabatta se je rodil leta 1620 v Gorici.

—–

Gledališki igralec in pevec  RUDOLF  BUKŠEK  je leta 1901 začel nastopati v amaterskem gledališču v Celju, pozneje pa je v Slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani postal poklicni igralec. Pel je tudi v operetah, se pozneje posvetil samo operi in se uvrstil med najboljše baritoniste v takratni Jugoslaviji.  Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Šentjurju pri Celju.

—–

Pedagoški delavec  IVAN  BERTONCELJ  je leta 1935 maturiral na učiteljišču v Ljubljani ter nato poučeval v Laškem in na Bledu. Ko se je začela okupacija, je bil na orožnih vajah in kar od tam so ga odpeljali v ujetništvo. Naslednje leto se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju in postal šolski nadzornik za Gorenjsko. Organiziral je ilegalno šolstvo in tečaje za mlade učitelje ter sestavil številne priročnike in učbenike. Po vojni se je posvetil razvoju poklicnega in strokovnega šolstva, poleg tega pa je tudi diplomiral iz pedagogike in psihologije na filozofski fakulteti v Ljubljani.

Bil je profesor in direktor Visoke šole za organizacijo dela v Kranju in pobudnik za ustanavljanje izobraževalnih centrov v podjetjih ter birojev za posredovanje dela, iz katerih so se pozneje razvili zavodi za zaposlovanje s poklicnimi posvetovalnicami in psihologi. V letih od 1969 do 73 je kot izvedenec UNICEF-a za poklicno usmerjanje in izobraževanje odraslih delal v Švici in Etiopiji. Napisal je več kot 60 samostojnih del ter številne članke in razprave, prejel pa je tudi Žagarjevo nagrado. Ivan Bertoncelj se je rodil na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.

—–

Edino slovensko poklicno gledališče po dograditvi nemškega gledališča v Ljubljani leta 1911, – današnja Opera, – glede števila predstav na teden ni bilo več omejeno, vendar pa je imelo veliko težav. Zaradi cesarjeve nezaupnice, izražene ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, je izgubilo svojega najmočnejšega podpornika, poleg tega pa je protiklerikalni gledališki program zelo motil katoliške politike in gledališče je izgubilo še deželno finančno podporo. Pritisk se je nenehno stopnjeval, zato se je gledališki ansambel začel razhajati. Vse to, skupaj z izbruhom prve svetovne vojne, je povzročilo zaprtje takratne edine poklicne slovenske gledališke hiše. To se je zgodilo na današnji dan leta 1914.

—–

Po kapitulaciji jugoslovanske vojske je bilo na današnji dan leta 1941 slovensko ozemlje v Kraljevini Jugoslaviji zasedeno in razdeljeno med tri okupatorje. Največji del je zasedla Nemčija: Gorenjsko, severni del Dolenjske, Mežiško dolino, območje Dravograda in štiri vasi v Prekmurju. Preostali del Prekmurja so zasedli Madžari, Notranjsko, večji del Dolenjske in Ljubljano pa Italijani. Z okupacijo je bilo slovensko ozemlje razdeljeno na enajst pokrajinskih upravnih enot. Okupatorji so si prizadevali za čimprejšnjo priključitev zasedenih ozemelj k svojim državam, Slovence pa so obravnavali kot etnično skupino in ne kot narod.