Jurij Japelj, Viktor Grčar, Zdenko Kalin, okupacija Ljubljane

Med janzenisti, ki so tako kot protestanti zahtevali, naj verniki prebirajo Biblijo, je bil posebno pomemben preroditelj in jezikoslovec  JURIJ  JAPELJ.  V letih od 1774 do 87 je bil tajnik škofa Herbersteina v Ljubljani, nato vodja celovškega semenišča, tik pred smrtjo pa je bil imenovan za tržaškega škofa. Janzenistično usmerjenost je utrdil med službovanjem pri janzenistu in jožefincu, škofu Herbersteinu.

Ob njegovih pobudah in nasvetih je pisal verske knjige in začel izdajati  nov prevod svetega pisma; dokončali so ga njegovi sodelavci. Pri tem delu se je vrnil k prevodu in jeziku Dalmatinove Biblije, ju obogatil z novostmi (nekaterimi gorenjskimi oblikami) in tako postal začetnik nove jezikovne usmeritve po neenotnosti v 17. stoletju. Pesnik, verski pisatelj in jezikoslovec Jurij Japelj se je rodil na današnji dan leta 1744 v Kamniku.

—–

Na današnji dan leta 1881 se je v Mokronogu rodil pedagog in politik  VIKTOR  GRČAR. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu, nato pa prostovoljec na solunski fronti. Po vojni se je preselil v Maribor in postal šolski upravitelj. Na občinskih volitvah leta 1921 je kandidiral za župana na listi socialistov in ob pomoči komunistov postal prvi slovenski župan Maribora. Viktor Grčar je vplival zlasti na preusmeritev mariborske industrije, na komunalni razvoj mesta in utrditev kulturnih ustanov.

—–

Kipar  ZDENKO  KALIN   je študiral na akademiji v Zagrebu ter se izpopolnjeval v Franciji in Italiji. Od leta 1948 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani poučeval kiparstvo, bil pa je tudi njen rektor. V bronu, marmorju in žgani glini je ustvarjal portrete, otroške in ženske akte ter malo, javno in spomeniško plastiko. Sprva klasično pojmovan realistični kiparski koncept je oblikoval v osebni slog, že zgodaj pa je sprejel pobude sodobnega kiparstva in postal predstavnik čiste kiparske forme.

V tem smislu je cikel “Otroške igre” iz sredine prejšnjega stoletja eden vrhuncev njegovega ustvarjanja, leta 1942 pa je izdelal tudi enega najbolj znanih slovenskih kipov “Pastirčka” oziroma “Dečka s piščalko”, ki je postal tudi logotip Radiotelevizije Slovenija. Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik Zdenko Kalin je prejel več nagrad, med njimi dvakrat Prešernovo: leta 1959 za plastiko na pročelju slovenskega parlamenta in leta 1982 za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja. Rodil se je na današnji dan leta 1911 v Solkanu.

—–

Prve enote italijanske okupacijske vojske so vkorakale v Ljubljano  na današnji dan leta 1941 in uvedle vojaško upravo. Skoraj nikjer niso doživele hujšega odpora tedanje jugoslovanske vojske. Pred cerkvijo na Viču je Italijane pozdravil župan doktor Juro Adlešič in jim izročil ključe mesta Ljubljane. Po kratkotrajni vojaški upravi, med katero so z razglasi predpisovali policijsko uro in pozivali prebivalstvo k izročitvi orožja in streliva, je italijanski okupator v Ljubljanski pokrajini uvedel civilno upravo. Ljubljana, v kateri je, kakor je pokazal popis, živelo 91.612 prebivalcev, je postala njeno glavno mesto.

Že 3. maja pa so  Pokrajino priključili h Kraljevini Italiji in v Ljubljani odprli številne okupatorjeve urade, ustanove in zavode, po večini s slovenskim uradništvom in italijanskimi komisarji. V mestu je bila tudi močna vojaška posadka, spomladi leta 1941 največja postojanka italijanskih oboroženih sil ne le na Slovenskem, ampak tudi na bližnjem italijanskem ozemlju. Čeprav je proces italijanizacije Ljubljanske pokrajine potekal v milejši obliki kot v slovenskih pokrajinah, ki so jih zasedli Nemci, je večina prebivalstva v Italijanih vsekakor videla okupatorje slovenskega ozemlja ter je bila zato protiokupatorsko in protifašistično razpoložena.