Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jurij Japelj, Viktor Grčar, Zdenko Kalin, okupacija Ljubljane
Med janzenisti, ki so tako kot protestanti zahtevali, naj verniki prebirajo Biblijo, je bil posebno pomemben preroditelj in jezikoslovec JURIJ JAPELJ. V letih od 1774 do 87 je bil tajnik škofa Herbersteina v Ljubljani, nato vodja celovškega semenišča, tik pred smrtjo pa je bil imenovan za tržaškega škofa. Janzenistično usmerjenost je utrdil med službovanjem pri janzenistu in jožefincu, škofu Herbersteinu.
Ob njegovih pobudah in nasvetih je pisal verske knjige in začel izdajati nov prevod svetega pisma; dokončali so ga njegovi sodelavci. Pri tem delu se je vrnil k prevodu in jeziku Dalmatinove Biblije, ju obogatil z novostmi (nekaterimi gorenjskimi oblikami) in tako postal začetnik nove jezikovne usmeritve po neenotnosti v 17. stoletju. Pesnik, verski pisatelj in jezikoslovec Jurij Japelj se je rodil na današnji dan leta 1744 v Kamniku.
—–
Na današnji dan leta 1881 se je v Mokronogu rodil pedagog in politik VIKTOR GRČAR. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu, nato pa prostovoljec na solunski fronti. Po vojni se je preselil v Maribor in postal šolski upravitelj. Na občinskih volitvah leta 1921 je kandidiral za župana na listi socialistov in ob pomoči komunistov postal prvi slovenski župan Maribora. Viktor Grčar je vplival zlasti na preusmeritev mariborske industrije, na komunalni razvoj mesta in utrditev kulturnih ustanov.
—–
Kipar ZDENKO KALIN je študiral na akademiji v Zagrebu ter se izpopolnjeval v Franciji in Italiji. Od leta 1948 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani poučeval kiparstvo, bil pa je tudi njen rektor. V bronu, marmorju in žgani glini je ustvarjal portrete, otroške in ženske akte ter malo, javno in spomeniško plastiko. Sprva klasično pojmovan realistični kiparski koncept je oblikoval v osebni slog, že zgodaj pa je sprejel pobude sodobnega kiparstva in postal predstavnik čiste kiparske forme.
V tem smislu je cikel “Otroške igre” iz sredine prejšnjega stoletja eden vrhuncev njegovega ustvarjanja, leta 1942 pa je izdelal tudi enega najbolj znanih slovenskih kipov “Pastirčka” oziroma “Dečka s piščalko”, ki je postal tudi logotip Radiotelevizije Slovenija. Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik Zdenko Kalin je prejel več nagrad, med njimi dvakrat Prešernovo: leta 1959 za plastiko na pročelju slovenskega parlamenta in leta 1982 za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja. Rodil se je na današnji dan leta 1911 v Solkanu.
—–
Prve enote italijanske okupacijske vojske so vkorakale v Ljubljano na današnji dan leta 1941 in uvedle vojaško upravo. Skoraj nikjer niso doživele hujšega odpora tedanje jugoslovanske vojske. Pred cerkvijo na Viču je Italijane pozdravil župan doktor Juro Adlešič in jim izročil ključe mesta Ljubljane. Po kratkotrajni vojaški upravi, med katero so z razglasi predpisovali policijsko uro in pozivali prebivalstvo k izročitvi orožja in streliva, je italijanski okupator v Ljubljanski pokrajini uvedel civilno upravo. Ljubljana, v kateri je, kakor je pokazal popis, živelo 91.612 prebivalcev, je postala njeno glavno mesto.
Že 3. maja pa so Pokrajino priključili h Kraljevini Italiji in v Ljubljani odprli številne okupatorjeve urade, ustanove in zavode, po večini s slovenskim uradništvom in italijanskimi komisarji. V mestu je bila tudi močna vojaška posadka, spomladi leta 1941 največja postojanka italijanskih oboroženih sil ne le na Slovenskem, ampak tudi na bližnjem italijanskem ozemlju. Čeprav je proces italijanizacije Ljubljanske pokrajine potekal v milejši obliki kot v slovenskih pokrajinah, ki so jih zasedli Nemci, je večina prebivalstva v Italijanih vsekakor videla okupatorje slovenskega ozemlja ter je bila zato protiokupatorsko in protifašistično razpoložena.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jurij Japelj, Viktor Grčar, Zdenko Kalin, okupacija Ljubljane
Med janzenisti, ki so tako kot protestanti zahtevali, naj verniki prebirajo Biblijo, je bil posebno pomemben preroditelj in jezikoslovec JURIJ JAPELJ. V letih od 1774 do 87 je bil tajnik škofa Herbersteina v Ljubljani, nato vodja celovškega semenišča, tik pred smrtjo pa je bil imenovan za tržaškega škofa. Janzenistično usmerjenost je utrdil med službovanjem pri janzenistu in jožefincu, škofu Herbersteinu.
Ob njegovih pobudah in nasvetih je pisal verske knjige in začel izdajati nov prevod svetega pisma; dokončali so ga njegovi sodelavci. Pri tem delu se je vrnil k prevodu in jeziku Dalmatinove Biblije, ju obogatil z novostmi (nekaterimi gorenjskimi oblikami) in tako postal začetnik nove jezikovne usmeritve po neenotnosti v 17. stoletju. Pesnik, verski pisatelj in jezikoslovec Jurij Japelj se je rodil na današnji dan leta 1744 v Kamniku.
—–
Na današnji dan leta 1881 se je v Mokronogu rodil pedagog in politik VIKTOR GRČAR. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu, nato pa prostovoljec na solunski fronti. Po vojni se je preselil v Maribor in postal šolski upravitelj. Na občinskih volitvah leta 1921 je kandidiral za župana na listi socialistov in ob pomoči komunistov postal prvi slovenski župan Maribora. Viktor Grčar je vplival zlasti na preusmeritev mariborske industrije, na komunalni razvoj mesta in utrditev kulturnih ustanov.
—–
Kipar ZDENKO KALIN je študiral na akademiji v Zagrebu ter se izpopolnjeval v Franciji in Italiji. Od leta 1948 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani poučeval kiparstvo, bil pa je tudi njen rektor. V bronu, marmorju in žgani glini je ustvarjal portrete, otroške in ženske akte ter malo, javno in spomeniško plastiko. Sprva klasično pojmovan realistični kiparski koncept je oblikoval v osebni slog, že zgodaj pa je sprejel pobude sodobnega kiparstva in postal predstavnik čiste kiparske forme.
V tem smislu je cikel “Otroške igre” iz sredine prejšnjega stoletja eden vrhuncev njegovega ustvarjanja, leta 1942 pa je izdelal tudi enega najbolj znanih slovenskih kipov “Pastirčka” oziroma “Dečka s piščalko”, ki je postal tudi logotip Radiotelevizije Slovenija. Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik Zdenko Kalin je prejel več nagrad, med njimi dvakrat Prešernovo: leta 1959 za plastiko na pročelju slovenskega parlamenta in leta 1982 za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja. Rodil se je na današnji dan leta 1911 v Solkanu.
—–
Prve enote italijanske okupacijske vojske so vkorakale v Ljubljano na današnji dan leta 1941 in uvedle vojaško upravo. Skoraj nikjer niso doživele hujšega odpora tedanje jugoslovanske vojske. Pred cerkvijo na Viču je Italijane pozdravil župan doktor Juro Adlešič in jim izročil ključe mesta Ljubljane. Po kratkotrajni vojaški upravi, med katero so z razglasi predpisovali policijsko uro in pozivali prebivalstvo k izročitvi orožja in streliva, je italijanski okupator v Ljubljanski pokrajini uvedel civilno upravo. Ljubljana, v kateri je, kakor je pokazal popis, živelo 91.612 prebivalcev, je postala njeno glavno mesto.
Že 3. maja pa so Pokrajino priključili h Kraljevini Italiji in v Ljubljani odprli številne okupatorjeve urade, ustanove in zavode, po večini s slovenskim uradništvom in italijanskimi komisarji. V mestu je bila tudi močna vojaška posadka, spomladi leta 1941 največja postojanka italijanskih oboroženih sil ne le na Slovenskem, ampak tudi na bližnjem italijanskem ozemlju. Čeprav je proces italijanizacije Ljubljanske pokrajine potekal v milejši obliki kot v slovenskih pokrajinah, ki so jih zasedli Nemci, je večina prebivalstva v Italijanih vsekakor videla okupatorje slovenskega ozemlja ter je bila zato protiokupatorsko in protifašistično razpoložena.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov