Anton Bezenšek, Marko Godina

V 19. stoletju je doživela velik razcvet stenografija, tudi hitropis ali tesnopis. To je pisava iz posebnih znakov in krajšav za črke, zloge in posamezne besede, uporabna zlasti pri hitrem zapisovanju tekočega govora. Svojevrstno stenografijo so poznali že v antičnem Rimu, začetnik moderne stenografije v Evropi  je bil v začetku 19. stoletja  Franz Xsaver Gabelsberger, kmalu pa so jo  potrebam materinčine začeli prilagajati tudi pri nas. Velike zasluge za njen razvoj pri nas ima  publicist in prevajalec  ANTON  BEZENŠEK.  Na podlagi češke stenografije je priredil Gabelsbergerjev sistem in sestavil posebno stenografijo za Slovence, Hrvate in Srbe, njegov sistem pa so sprejeli tudi Bolgari.

Bezenšek je študiral na univerzah v Zagrebu in Pragi, bil nato stenograf v hrvaškem saboru oziroma skupščini, večji del življenja pa je prebil v Bolgariji. Tudi tam je stenografiral v parlamentu, pisal učbenike, prevajal iz slovenščine v bolgarščino in nasprotno ter postal docent – lektor stenografije na sofijski univerzi.  Anton Bezenšek se je rodil na današnji dan leta 1854 v Bukovju pri Celju.

—–

Župnik, skladatelj in planinski pisec Jakob Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva, zlasti pri odporu proti poskusom, da bi našim goram dali nemški značaj. Nanj je vplival predvsem govor Karla Deschmanna leta 1887 ob odprtju koče kranjskega Alpenvereina na Gubah (danes stoji tam Staničev dom). Končal se je namreč s pozivom v nemščini: “In ti, očak Triglav, varuj s svojo roko našo nemško zemljo!”  Aljaž je postal pobudnik graditve ali graditelj številnih slovenskih postojank v Triglavskem pogorju; stolp oziroma zavetišče na vrhu Triglava pa se po njem tudi imenuje.

Na današnji dan leta 1895 je namreč s predstavniki občin Dovje in Mojstrana sklenil pogodbo o nakupu “tistega dela zemljišča, ki se imenuje špica Velikega Triglava okoli trianguluma ali piramide v obsegu 16 kvadratnih metrov, to je štiri metre na dolgost in štiri metre na širokost, v znesku eden goldinar.” Obe stranki sta se tudi odrekli pravici, “da bi razveljavili to pogodbo zaradi prikratbe čez polovico prave vrednosti”. Jakob Aljaž je to zemljišče podaril Slovenskemu planinskemu društvu in dal nanj postaviti pločevinast stolp – danes imenovan  Aljažev stolp. Slovesno odprtje je bilo še istega leta – avgusta 1895.

—–

Specialist za plastično kirurgijo MARKO GODINA se je rodil na današnji dan leta 1943 v Ljubljani. Diplomiral je na medicinski fakulteti v Zagrebu, leta 1975 je opravil specialistični izpit iz plastične kirurgije, specialist akademske stopnje pa je postal leta 1981. Pomembno je ne le njegovo pionirsko delo v mikrokirurgiji, ki ga je v praksi obogatil s številnimi izboljšavami, temveč tudi uvajanje operativne tehnike na drobnih žilah v kirurgijo. Bil je  začetnik te kirurške tehnike v Jugoslaviji. Opravil je tudi prvo heterotopično transplantacijo na svetu. Leta 1985 je postal predstojnik Klinike za plastično kirurgijo in opekline Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Že prej je v Ljubljani organiziral tretjo mikrokirurško službo v Evropi, ki zagotavlja 24-urno pripravljenost na drobnožilne kirurške posege. Marko Godina je izobrazil vse slovenske in jugoslovanske plastične kirurge svoje dobe, pa tudi številne tuje, ter predaval na številnih kongresih in strokovnih srečanjih doma in na tujem.