Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jože Rihar, Fridolin Kaučič, Mihael Gunzek, Adalberta Thuma
Častnik in strokovni pisec FRIDOLIN KAUČIČ je po končani kadetski šoli v Zagrebu služil v raznih polkih v Avstriji, po koncu prve svetovne vojne pa je kot upokojeni polkovnik živel v Ljubljani in Mariboru. Za vojaške potrebe je iznašel nekaj pripomočkov, med njimi tudi vizirno zrcalo in strelski periskop, preučeval je slovenska osebna imena koroških plemičev do leta 1500, pisal o pandurjih barona Trenka ter o življenju znamenitih Slovencev. Svoje prispevke je objavljal v Ljubljanskem zvonu, Slovenskem narodu, Slovencu in Taboru ter v nemških listih Laibacher Zeitung in Slavonische Presse. Fridolin Kaučič se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Sevnici.
—–
Profesor JOŽE RIHAR je leta 1965 z disertacijo “Čebelarstvo v ljubljanskem rajonu” postal prvi doktor čebelarstva v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji. Kar 43 let je bil predavatelj in prvi redni univerzitetni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi, priznan znanstvenik in ugleden strokovnjak doma in v tujini. V znanstvenoraziskovalnem delu se je posvečal predvsem štirim področjem: čebeljim boleznim, zlasti varozi, selekciji kranjske čebele, preučevanju in napovedovanju gozdnega medenja in uvajanju čebelarjenja v nakladnem panju.
Bil je tudi prvi Slovenec, ki je predsedoval kakšni delovni skupini v Svetovni čebelarski organizaciji Apimóndiji (vodil je skupino za preučevanje gozdnega medenja), v strokovni literaturi pa kot “Riharjevo” imenujejo njegovo izvirno metodo lovilnih plošč za kratkoročno napovedovanje gozdnega medenja. Nenehno je raziskoval, preizkušal, primerjal, ocenjeval in svoja dognanja prenašal v prakso, od leta 1956 pa je bil tudi pogost predavatelj čebelarstva v naših radijskih oddajah. Leta 1999 je biotehniška fakulteta v Ljubljani Jožetu Riharju za uspešno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo na področju čebelarstva podelila Jesenkovo priznanje.
Sicer pa je za svoj svoj pedagoški, znanstveni in strokovni opus, ki obsega 673 objavljenih del, prejel več kot 25 pomembnejših domačih in tujih priznanj, med njimi tudi odličje, s katerim ga je leta 1969 Svetovna čebelarska organizacija uvrstila med 35 najuglednejših čebelarskih znanstvenikov na svetu. Jože Rihar se je rodil na današnji dan leta 1914 v Gabrju pri Ljubljani.
—–
Klarinetist in pedagog MIHAEL GUNZEK je leta 1951 diplomiral na glasbeni akademiji v Beogradu. Sicer je že od leta 1939 igral v beograjskih orkestrih, leta 1946 pa je postal član Simfoničnega orkestra Radia Ljubljana ter pozneje še Ansambla Slavka Osterca. Poučeval je na Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot solist je nastopal z orkestrom Slovenske filharmonije ter prvič izvedel in posnel večino novejših slovenskih del za klarinet in klavir. Bil je mentor pihalnih in trobilnih skupin v simfoničnih orkestrih, deloval je tudi kot dirigent ter bil dolgoletni vodja Trboveljske pihalne godbe. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Betettovo nagrado. Zaslužni profesor Mihael Gunzek se je rodil na današnji dan pred sto leti v Trbovljah.
—–
Operna in koncertna pevka, mezzosopranistka ADALBERTA THUMA je študirala na glasbeni akademiji v Ljubljani. Sprva je pela v opernem studiu ljubljanske Opere, nato pa je bila do leta 1977 solistka v mariborski operi. Nastopila je v večini vlog stalnega in slovenskega repertoarja, v nekaterih tudi z altovskimi vlogami. Za svoje delo je prejela Betettovo nagrado. Adalberta Thuma se je rodila na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jože Rihar, Fridolin Kaučič, Mihael Gunzek, Adalberta Thuma
Častnik in strokovni pisec FRIDOLIN KAUČIČ je po končani kadetski šoli v Zagrebu služil v raznih polkih v Avstriji, po koncu prve svetovne vojne pa je kot upokojeni polkovnik živel v Ljubljani in Mariboru. Za vojaške potrebe je iznašel nekaj pripomočkov, med njimi tudi vizirno zrcalo in strelski periskop, preučeval je slovenska osebna imena koroških plemičev do leta 1500, pisal o pandurjih barona Trenka ter o življenju znamenitih Slovencev. Svoje prispevke je objavljal v Ljubljanskem zvonu, Slovenskem narodu, Slovencu in Taboru ter v nemških listih Laibacher Zeitung in Slavonische Presse. Fridolin Kaučič se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Sevnici.
—–
Profesor JOŽE RIHAR je leta 1965 z disertacijo “Čebelarstvo v ljubljanskem rajonu” postal prvi doktor čebelarstva v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji. Kar 43 let je bil predavatelj in prvi redni univerzitetni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi, priznan znanstvenik in ugleden strokovnjak doma in v tujini. V znanstvenoraziskovalnem delu se je posvečal predvsem štirim področjem: čebeljim boleznim, zlasti varozi, selekciji kranjske čebele, preučevanju in napovedovanju gozdnega medenja in uvajanju čebelarjenja v nakladnem panju.
Bil je tudi prvi Slovenec, ki je predsedoval kakšni delovni skupini v Svetovni čebelarski organizaciji Apimóndiji (vodil je skupino za preučevanje gozdnega medenja), v strokovni literaturi pa kot “Riharjevo” imenujejo njegovo izvirno metodo lovilnih plošč za kratkoročno napovedovanje gozdnega medenja. Nenehno je raziskoval, preizkušal, primerjal, ocenjeval in svoja dognanja prenašal v prakso, od leta 1956 pa je bil tudi pogost predavatelj čebelarstva v naših radijskih oddajah. Leta 1999 je biotehniška fakulteta v Ljubljani Jožetu Riharju za uspešno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo na področju čebelarstva podelila Jesenkovo priznanje.
Sicer pa je za svoj svoj pedagoški, znanstveni in strokovni opus, ki obsega 673 objavljenih del, prejel več kot 25 pomembnejših domačih in tujih priznanj, med njimi tudi odličje, s katerim ga je leta 1969 Svetovna čebelarska organizacija uvrstila med 35 najuglednejših čebelarskih znanstvenikov na svetu. Jože Rihar se je rodil na današnji dan leta 1914 v Gabrju pri Ljubljani.
—–
Klarinetist in pedagog MIHAEL GUNZEK je leta 1951 diplomiral na glasbeni akademiji v Beogradu. Sicer je že od leta 1939 igral v beograjskih orkestrih, leta 1946 pa je postal član Simfoničnega orkestra Radia Ljubljana ter pozneje še Ansambla Slavka Osterca. Poučeval je na Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot solist je nastopal z orkestrom Slovenske filharmonije ter prvič izvedel in posnel večino novejših slovenskih del za klarinet in klavir. Bil je mentor pihalnih in trobilnih skupin v simfoničnih orkestrih, deloval je tudi kot dirigent ter bil dolgoletni vodja Trboveljske pihalne godbe. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Betettovo nagrado. Zaslužni profesor Mihael Gunzek se je rodil na današnji dan pred sto leti v Trbovljah.
—–
Operna in koncertna pevka, mezzosopranistka ADALBERTA THUMA je študirala na glasbeni akademiji v Ljubljani. Sprva je pela v opernem studiu ljubljanske Opere, nato pa je bila do leta 1977 solistka v mariborski operi. Nastopila je v večini vlog stalnega in slovenskega repertoarja, v nekaterih tudi z altovskimi vlogami. Za svoje delo je prejela Betettovo nagrado. Adalberta Thuma se je rodila na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Neveljaven email naslov