Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gregor Kobal, Hinko Nučič, Attilio Planinšek
Datum rojstva kmečkega upornika GREGORJA KOBALA ni znan, doma pa naj bi bil iz zaselka Podsele pri kraju Sela pri Volčah.. Skupaj z Ivanom Gradnikom, Lovrom Kraguljem in Martinom Munihom je leta 1713 organiziral tako imenovani veliki tolminski punt. To je bil zadnji večji upor zatiranih slovenskih kmetov proti tedanji zemljiški gospodi oziroma proti novim davščinam. Kljub začetnim uspehom uporniki niso bili kos dobro izurjeni in oboroženi cesarski vojski, ki je prihitela na pomoč preplašeni gosposki. Cesarska vojska je tolminski punt zatrla zelo maščevalno in surovo. Organizatorje so obsodili na smrt; Gregorja Kobala so obglavili na današnji dan leta 1714 v okolici Gorice
—–
Anton Tomaž Linhart ni napisal le prve slovenske igre in zgodovine, zavzemal se je tudi za splošno izobraževanje. Tako je na današnji dan leta 1787 sestavil spomenico za obnovitev filozofskih študijev v Ljubljani. Predlagal je, da bi jih celo razširili po zgledu dunajske fakultete. Ker v daljni okolici Ljubljane ni bilo nobene univerze, je bil prepričan, da bi bila njena ustanovitev privlačna tudi za laške in sosednje južnoslovanske dežele.
Poleg tega bi Ljubljana potrebovala še vseučilišče za pravne, finančne in politične vede. Zaradi bližine Trsta, kranjskih rudnikov, industrije in trgovine bi bile primerne tudi stolice za jamomerstvo, mehaniko, kemijo in navtiko. Mesto
bi imelo po njegovem prepričanju tudi prostor za vse to. Vendar Linhart s spomenico ni veliko dosegel. Cesar je naslednje leto res dovolil obnovo dveh filozofskih letnikov, vendar samo v prejšnjem obsegu.
—–
Gledališki igralec, režiser in pedagog HINKO NUČIČ je od leta 1918 odločilno vplival na obnovo Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Po sporih z gledališkim konzorcijem in dramaturgom je odšel v Maribor in tam postavil temelje drugemu slovenskemu gledališču. V obeh je opravljal glavnino organizatorskega in umetniškega dela, igral številne pomembne vloge in režiral veliko predstav. Deloval je tudi kot pedagog in bil eden izmed utemeljiteljev urejenega umetniškega gledališča na Slovenskem. Hinko Nučič se je rodil na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.
—–
Tenorist ATTILIO PLANINŠEK je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu. Po nastopanju v Franciji, Angliji in Švici je leta 1957 prišel v Ljubljano, v šestdesetih letih pa je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Trstu.
—–
V Črnomlju so na današnji dan leta 1945 iz štirih delovnih bataljonov ustanovili “gradbeno brigado”. Ti bataljoni so bili dotlej v sestavi “Narodnoosvobodilne vojne gradnje” in so od poletja leta 1944 popravljali ceste, zgradili 42 mostov in štiri zasilna letališča. “Gradbeno brigado” so kmalu preimenovali v “inženirsko”; štela je nekaj več kot tisoč mož.
Po osvoboditvi so brigadni minerji odstranili mine z letališča v Polju pri Ljubljani in z železniške postaje v Zalogu ter porušili bunkerje v okolici Ljubljane. Njihovo veliko delo je bila obnova železniške proge Pragersko – Kótoriba: ob pomoči nemških ujetnikov, civilnih delavcev in strokovnjakov so popravili 33 mostov in konec julija progo izročili prometu. Inženirsko brigado so novembra leta 1945 razpustili.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gregor Kobal, Hinko Nučič, Attilio Planinšek
Datum rojstva kmečkega upornika GREGORJA KOBALA ni znan, doma pa naj bi bil iz zaselka Podsele pri kraju Sela pri Volčah.. Skupaj z Ivanom Gradnikom, Lovrom Kraguljem in Martinom Munihom je leta 1713 organiziral tako imenovani veliki tolminski punt. To je bil zadnji večji upor zatiranih slovenskih kmetov proti tedanji zemljiški gospodi oziroma proti novim davščinam. Kljub začetnim uspehom uporniki niso bili kos dobro izurjeni in oboroženi cesarski vojski, ki je prihitela na pomoč preplašeni gosposki. Cesarska vojska je tolminski punt zatrla zelo maščevalno in surovo. Organizatorje so obsodili na smrt; Gregorja Kobala so obglavili na današnji dan leta 1714 v okolici Gorice
—–
Anton Tomaž Linhart ni napisal le prve slovenske igre in zgodovine, zavzemal se je tudi za splošno izobraževanje. Tako je na današnji dan leta 1787 sestavil spomenico za obnovitev filozofskih študijev v Ljubljani. Predlagal je, da bi jih celo razširili po zgledu dunajske fakultete. Ker v daljni okolici Ljubljane ni bilo nobene univerze, je bil prepričan, da bi bila njena ustanovitev privlačna tudi za laške in sosednje južnoslovanske dežele.
Poleg tega bi Ljubljana potrebovala še vseučilišče za pravne, finančne in politične vede. Zaradi bližine Trsta, kranjskih rudnikov, industrije in trgovine bi bile primerne tudi stolice za jamomerstvo, mehaniko, kemijo in navtiko. Mesto
bi imelo po njegovem prepričanju tudi prostor za vse to. Vendar Linhart s spomenico ni veliko dosegel. Cesar je naslednje leto res dovolil obnovo dveh filozofskih letnikov, vendar samo v prejšnjem obsegu.
—–
Gledališki igralec, režiser in pedagog HINKO NUČIČ je od leta 1918 odločilno vplival na obnovo Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Po sporih z gledališkim konzorcijem in dramaturgom je odšel v Maribor in tam postavil temelje drugemu slovenskemu gledališču. V obeh je opravljal glavnino organizatorskega in umetniškega dela, igral številne pomembne vloge in režiral veliko predstav. Deloval je tudi kot pedagog in bil eden izmed utemeljiteljev urejenega umetniškega gledališča na Slovenskem. Hinko Nučič se je rodil na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.
—–
Tenorist ATTILIO PLANINŠEK je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu. Po nastopanju v Franciji, Angliji in Švici je leta 1957 prišel v Ljubljano, v šestdesetih letih pa je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Trstu.
—–
V Črnomlju so na današnji dan leta 1945 iz štirih delovnih bataljonov ustanovili “gradbeno brigado”. Ti bataljoni so bili dotlej v sestavi “Narodnoosvobodilne vojne gradnje” in so od poletja leta 1944 popravljali ceste, zgradili 42 mostov in štiri zasilna letališča. “Gradbeno brigado” so kmalu preimenovali v “inženirsko”; štela je nekaj več kot tisoč mož.
Po osvoboditvi so brigadni minerji odstranili mine z letališča v Polju pri Ljubljani in z železniške postaje v Zalogu ter porušili bunkerje v okolici Ljubljane. Njihovo veliko delo je bila obnova železniške proge Pragersko – Kótoriba: ob pomoči nemških ujetnikov, civilnih delavcev in strokovnjakov so popravili 33 mostov in konec julija progo izročili prometu. Inženirsko brigado so novembra leta 1945 razpustili.
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Neveljaven email naslov