Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Peter Danjko, Ive Šubic

Jezikoslovec in nabožni pisatelj  PETER  DAJNKO  je poskušal razviti nabožno in poučnošolsko književnost v vzhodnoštajerskem narečju. V ta namen je 1824. leta izdal normativno slovnico vzhodnoslovenskega knjižnega jezika, v kateri je uvedel nov črkopis – dajnčico. V prvem desetletju uporabe so v tem črkopisu natisnili približno 50.000 knjig, leta 1838 pa so ga za šolsko uporabo prepovedali. Jezikoslovec Peter Dajnko se je rodil na današnji dan leta 1787 v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni.

—–

Vse do druge polovice 19. stoletja dela srednješolskih profesorjev niso obravnavali kot poklic, za katerega bi se lahko šolali, ampak le kot zaposlitev brez jasno določenih zahtev po izobrazbi. Reforma šolstva in zakon o usposabljanju in nameščanju učnih moči, sprejet na današnji dan pred 170-imi leti, pa sta določala ustanovitev učnih zavodov, na katerih bi se šolali profesorski kandidati.

To nalogo so prevzele filozofske fakultete. Študentje so predavanja poslušali le leto dni, preostala tri pa so namenili usposabljanju na seminarjih in pedagoški praksi. Študij ni bil preveč množičen; poleti 1851 je v filološko-zgodovinskem seminarju na filozofski fakulteti dunajske univerze študiralo le 40 pripravnikov iz različnih dežel, med njimi kar sedem Slovencev. Strokovni izpit za srednješolskega profesorja je bil pisni in ustni, kandidat pa je dobil spričevalo z nazivom »redni učitelj«. Kdor se je lahko pohvalil s tem naslovom, je pripadal akademski eliti takratne meščanske družbe.

—–

Slikar, grafik in ilustrator  IVE  ŠUBIC  je študiral slikarstvo v Zagrebu in Ljubljani in leta 1950 opravil specialko za slikarstvo. V olju, temperi, risbi, grafiki, freski, sgraffitu in mozaiku je upodabljal figuralne in krajinske motive, realizem zgodnjih let pa je pozneje prepletal s prvinami ekspresionizma, kubizma in nadrealizma. Pomembna dela je ustvaril že v partizanih in je naš najpomembnejši avtor del s tematiko narodnoosvobodilne borbe. Opazno mesto imajo tudi njegovi motivi iz kmečkega življenja in številne ilustracije. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado. Ive Šubic se je rodil na današnji dan leta 1922 v Hotóvljah v Poljanski dolini.

—–

Danes goduje sveti Jurij, mučenec, rojen verjetno leta 303 našega štetja. O njem ne vemo nič zanesljivega, vendar je redkokateri svetnik obdan s toliko legendami kot prav ta mučenec iz Kapadokije, to je današnje Turčije. Podoba svetega Jurija, ki sedi na konju in se bojuje z zmajem, sodi med najbolj znane upodobitve v krščanstvu.

Po ljudskem koledarju pomeni jurjevo začetek pomladi in zato so ta dan še posebno slavili, toda zaradi nekdanje cerkvene razdelitve so god svetega Jurija v krajih severno od Drave praznovali 23. aprila, južno od Drave pa dan pozneje.  Sicer pa je Jurij med drugim zavetnik Anglije, italijanske konjenice in tudi mesta Ljubljana.  V Ljubljani mu je posvečena kapela na gradu.

—–

Na jurjevo je tudi svetovni dan knjige. Ideja zanj se je sredi prejšnjega stoletja rodila v Kataloniji v Španiji, v kateri na jurjevo sicer obhajajo »dan rož«; takrat namreč v tej sredozemski pokrajini zacvetijo prve vrtnice. Ker je pri njih to  pravi ljudski praznik, so domiselni barcelonski knjigarnarji na stojnicah z rožami ponudili še knjige, kajti 23. april je tudi obletnica smrti vodilnega španskega dramatika, pisatelja in pesnika Miguela de Cervantesa. Njihova knjigotrška zbornica je leta 1923 ta dan razglasila za »dan knjige«, prav na pobudo katalonske vlade pa je UNESCO pred dobrim desetletjem 23. april razglasil za »svetovni dan knjige«.