Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Jože Likar

Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem med letoma 1868 in 1871, tako imenovano taborsko gibanje, ki so ga simbolno enačili s protiturškimi tabori, je imelo za Slovence tudi velik afirrmativen pomen. O taborih so obširno poročali domače časopisje ter številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi onkraj slovenskih nacionalnih meja, prihajali so pozdravni telegrami iz mest in društev drugih slovanskih narodov.

V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali sedemnajst taborov. Prvi  je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, četrti slovenski tabor pa so organizirali na današnji dan naslednje leto (torej pred 150-imi leti) pri kraju Biljána v Goriških brdih. Tudi na tem skrajnem zahodnem robu slovenskega ozemlja je za tedanje razmere nepregledna množica navdušeno podprla zahtevo po Združeni Sloveniji in zagotovitvi vseh pravic, ki gredo narodnosti.

—–

JOŽE  LIKAR  je po diplomi na visoki šoli za trgovino in kolonialno gospodarstvo v Liègeu v Belgiji služboval na jugoslovanskem generalnem konzulatu  v Gradcu, leta 1924 pa je bil imenovan za tajnika in nato za direktorja hranilnice in posojilnice v Kostanjevici na Krki. Tam je bil nekaj let pozneje med ustanovitelji vinarske zadruge. Prizadeval si je za obnovo vinogradov  v  dolenjskem  vinorodnem  okolišu  in  za  izboljšanje  kakovosti dolenjskega cvička ter napisal več strokovnih publikacij, med njimi tudi »Slovenska vina, njih lepota in uporaba«. Jože Likar se je rodil na današnji dan leta 1895 v Lókvah pri Gorici.

—–

Vloga aprila leta 1941 ustanovljene politične organizacije in množičnega gibanja Slovencev, “Osvobodilne fronte slovenskega naroda”, se je po drugi svetovni vojni še povečala. Postala je organizacijski okvir množičnega političnega življenja, med drugim pa je organizirala tudi odpravljanje posledic gmotne vojne škode na ozemlju Slovenije med drugo svetovno vojno.  Njeno poznejše delo je bilo namenjeno krepitvi samoupravljanja in razvoju socialistične demokracije.

Na današnji dan leta 1953 se je Osvobodilna fronta  preimenovala v “Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije”, ki je postala najširša družbena in politična osnova samoupravljanja in uresničevanja politične in akcjske enotnosti ter usmerjanja celotnega družbenega razvoja. Leta 1990 se je SZDL spremenila v “Socialistično zvezo Slovenije” in z novimi programskimi izhodišči uspešno nastopila na volitvah. Še istega leta se je preimenovala v “Socialistično stranko Slovenije”, tri leta pozneje pa se je s tremi drugimi strankami združila v “Liberalno demokracijo Slovenije”.

—–

Sueški  prekop  je najdaljši morski prekop na svetu. Dolg je več kot 163 kilometrov, globok pa skoraj dvajset metrov. Pri dnu je širok 80 metrov, na vrhu pa od 120 do 150. Po načrtih in pod vodstvom Francoza Ferdinanda de Lessepsa so ga začeli graditi na današnji dan pred 160-imi leti. Prekop povezuje Sredozemsko in Rdeče morje in je tako neposredna pomorska zveza med Vzhodom in Zahodom oziroma med Azijo in Evropo. Vzporedno z njim sta speljana še tako imenovani sladkovodni prekop, po katerem dovajajo pitno vodo iz reke Nil, ter železniška proga. Sueški prekop so slovesno odprli po desetih letih graditve, leta 1869.