Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Adolph Pirsch, Ivan Zorman, Vilko Novak

Slikar  ADOLF  PIRSCH, sin slovenske matere, se je rodil leta 1858 v kraju Gradac v Beli krajini. V avstrijskem Gradcu je obiskoval deželno risarsko akademijo, pozneje pa ga je slikarska pot vodila po vsej Evropi. Postal je eden najbolj cenjenih portretistov tistega obdobja, saj je portretiral številne evropske pomembneže: cesarja Franca Jožefa I., papeža Leona XIII:, otroke avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in druge. Njegove so tudi monumentalna oltarna slika v Cerkvi usmiljenih bratov v Gradcu, v frančiškanski cerkvi v Nazarjah in v kapelici zaporov v Mariboru.

Znana je  zgodbica iz Pirscheve mladosti: ker je kot enajstleten deček porisal vse svoje šoske zvezke, mu je strogi oče zaplenil risarske pripomočke. Obupani fantič je napisal pismo kar samemu cesarju in ga prosil za pomoč. Kmalu so fantovega očeta klicali na policijo; tam so mu izročili cesarjevo pismo in 100 goldinarjev za potrebe sinovega risanja. Adolf Pirsch je umrl na današnji dan pred 90-imi leti v Gradcu v Avstriji.

—–

Pesnik, prevajalec in glasbenik  IVAN  ZORMAN je bil pomemben slovenski kulturni delavec v Združenih državah Amerike. Rodil se je na današnji dan leta 1889 v Šmarju pri Grosupljem. Že kot otrok se je z družino preselil v Ameriko, v Clevelandu končal gimnazijo ter na tamkajšnji univerzi leta 1912 diplomiral iz glasbe. Preživljal se je kot organist in pevovodja. V svojem pesništvu je nadaljeval predvsem slovensko romantično izročilo 19. stoletja, njegova poudarjena tematika pa je bilo seveda slovensko izseljenstvo v Ameriki. Ivan Zorman je izdal več pesniških zbirk v slovenščini, uveljavil pa se je tudi kot prevajalec naše poezije v angleščino.

—–

Etnolog in slavist  VILKO  NOVAK  je leta 1933 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike, potem v Budimpešti študiral etnologijo, po koncu druge svetovne vojne pa je doktoriral na ljubljanski univerzi. Nato je bil gimnazijski profesor, pozneje pa redni profesor na oddelku za etnologijo filozofske fakultete, ki ga je skoraj dve desetletji tudi vodil. Raziskoval je jezikoslovno, slovstveno in kulturnozgodovinsko problematiko Prekmurja, zasnoval in uredil več del, sestavil slovar stare knjižne prekmurščine ter prevajal iz madžarščine.

V svojih delih je poskušal približati slabo znano Prekmurje preostali Sloveniji; obravnaval je prekmursko ljudsko prehrano, lončarstvo, vinogradništvo, stavbarstvo, šege in značilnosti ljudske kulture, zgodovino živinoreje in planšarstva na Slovenskem, pisal pa je tudi o duhovni kulturi  ter leta 1969 sodeloval pri pripravi Etnološkega atlasa Jugoslavije. Vilko Novak je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze ter prejel Murkovo priznanje in srebrni častni znak Republike Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1909 v Beltincih.

Na mirovni konferenci v Versaillesu v Franciji so zmagovite zavezniške sile v prvi svetovni vojni na današnji dan pred sto leti ustanovile  Društvo  narodov,  organizacijo, ki naj bi na podlagi ideje o kolektivni varnosti zagotavljala mednarodni mir. Na začetku je imelo Društvo 32 članic, med njimi tudi Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev;  Združene države Amerike, Sovjetska zveza in Nemčija pa niso bile včlanjene. Sčasoma se je število članic povečalo na 60.

Države članice so s Paktom Društva narodov sprejele obveznost, da se skupno uprejo napadu na ozemeljsko in politično neodvisnost katere izmed članic, mirno rešujejo spore in se odrečejo uporabi sile v medsebojnih odnosih. Predvidene sankcije proti kršilcem so bile nedorečene in v praksi po večini neuresničljive. Zaradi neenotnosti velikih sil Društvo narodov ni bilo učinkovito, saj v številnih mednarodnih krizah ni pokazalo rezultatov. Formalno je prenehalo delovati leta 1946.