Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Maks Fabiani, Ksenija Vidali
Na današnji dan leta 1865 se je v Kobdílju pri Štánjelu rodil sloviti arhitekt in urbanist MAKS FABIANI. Kot izjemno izobražen človek in doktor tehniških ved je bil leta 1902 imenovan za svetovalca prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Družil se je z vodilnimi predstavniki tedanje umetniške avantgarde ter postal sodelavec svetovno priznanega arhitekta Otta Wagnerja. Na tehniški visoki šoli je predaval dekorativno umetnost in zgodovino umetnosti, pozneje pa je postal redni profesor za arhitekturo. Njegovemu ateljeju so zaupali najprestižnejše projekte v monarhiji; njegov paviljon v Pratru je bil ena prvih secesijskih stavb na Dunaju, znana pa je tudi njegova palača Urania ob donavskem kanalu.
Po potresu v Ljubljani leta 1895 je Fabiani med drugim zgradil prve sodobne stavbe. Na svojo pobudo je predložil regulacijski načrt z več novimi trgi in proti gradu usmerjenimi glavnimi cestami, vsepovsod pa naj bi bili veliki parki in zelene površine. Trg pred sodno palačo, ki ga je oblikoval, je skupaj s stavbami v sosednjih ulicah enkraten secesijski urbanistični spomenik v Evropi.
V Trstu je projektiral Narodni dom oziroma znani hotel “Balkan”, ki so ga leta 1920 v lovu na “nevarne Slovence” požgali fašisti. Leta 1917 je odšel v Gorico in prevzel vodstvo obnove v vojni razdejanih naselij na Goriškem in Gradiščanskem, pozneje pa vodil tudi obnovo Gorice. Arhitekturno je preoblikoval tudi Štanjel blizu svojega rojstnega kraja: uredil je grad in vilo Ferrari z vodnim parkom.
S svojo izredno bogato in vsestransko dejavnostjo, ki je segala vse od Dunaja do Ljubljane, domače Primorske in Goriške, se je Maks Fabiani uveljavil kot eden izmed pionirjev moderne evropske arhitekture.
—–
Operna pevka in pedagoginja KSENIJA VIDALI je solopetje študirala v Milanu in Trstu, vendar kljub veliki nadarjenosti ni mogla dobiti angažmaja. Tako je šele leta 1937 v ljubljanski operi debitirala kot Mimi v Puccinijevi La Boheme. Leta 1946 je odšla v Milano; pozneje je med drugim gostovala v Španiji, na Portugalskem, v Avstriji in Tuniziji. Z njo so nastopali tedaj najuglednejši pevci Benjamino Gigli, Giuseppe di Stefano, Giuseppe Taddei in drugi, izvajala pa je petintrideset velikih vlog – od Mozartovih do verističnih opernih del. Sodila je med lirsko-mladodramske sopranistke, njena interpretacija pa je izžarevala veliko čustvene topline. Po vrnitvi v Ljubljano je od leta 1963 poučevala mlade pevce. Ksenija Vidali se je rodila na današnji dan leta 1913 v Škednju pri Trstu.
—–
V kraju Dachau na Zgornjem Bavarskem je bilo eno največjih Hitlerjevih taborišč za protifašiste. Prve zapornike so pripeljali tja že leta 1934, bivali pa so v zidanih prostorih nekdanje smodnišnice, zgrajene pred prvo svetovno vojno. Dachau je sodil med takratna delovna taborišča, v katerih ni bilo množičnih usmrtitev kakor v Mauthausnu; jetnike so pobijali posamično ali pa so umirali zaradi lakote, izčrpanosti in bolezni.
Da bi uničili sledove grozodejstev, so nameravali nacisti v noči na 29. april leta 1945 Dachau razstreliti. Za to je izvedel ilegalni jetniški odbor in uspelo mu je nekako spraviti iz taborišča svojega sla. Ta se je prebil do ameriškega poveljstva in tako so na današnji dan pred 74-imi leti popoldne ameriški vojaki osvobodili taborišče Dachau, v katerem je bilo še približno tri tisoč jetnikov.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Maks Fabiani, Ksenija Vidali
Na današnji dan leta 1865 se je v Kobdílju pri Štánjelu rodil sloviti arhitekt in urbanist MAKS FABIANI. Kot izjemno izobražen človek in doktor tehniških ved je bil leta 1902 imenovan za svetovalca prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Družil se je z vodilnimi predstavniki tedanje umetniške avantgarde ter postal sodelavec svetovno priznanega arhitekta Otta Wagnerja. Na tehniški visoki šoli je predaval dekorativno umetnost in zgodovino umetnosti, pozneje pa je postal redni profesor za arhitekturo. Njegovemu ateljeju so zaupali najprestižnejše projekte v monarhiji; njegov paviljon v Pratru je bil ena prvih secesijskih stavb na Dunaju, znana pa je tudi njegova palača Urania ob donavskem kanalu.
Po potresu v Ljubljani leta 1895 je Fabiani med drugim zgradil prve sodobne stavbe. Na svojo pobudo je predložil regulacijski načrt z več novimi trgi in proti gradu usmerjenimi glavnimi cestami, vsepovsod pa naj bi bili veliki parki in zelene površine. Trg pred sodno palačo, ki ga je oblikoval, je skupaj s stavbami v sosednjih ulicah enkraten secesijski urbanistični spomenik v Evropi.
V Trstu je projektiral Narodni dom oziroma znani hotel “Balkan”, ki so ga leta 1920 v lovu na “nevarne Slovence” požgali fašisti. Leta 1917 je odšel v Gorico in prevzel vodstvo obnove v vojni razdejanih naselij na Goriškem in Gradiščanskem, pozneje pa vodil tudi obnovo Gorice. Arhitekturno je preoblikoval tudi Štanjel blizu svojega rojstnega kraja: uredil je grad in vilo Ferrari z vodnim parkom.
S svojo izredno bogato in vsestransko dejavnostjo, ki je segala vse od Dunaja do Ljubljane, domače Primorske in Goriške, se je Maks Fabiani uveljavil kot eden izmed pionirjev moderne evropske arhitekture.
—–
Operna pevka in pedagoginja KSENIJA VIDALI je solopetje študirala v Milanu in Trstu, vendar kljub veliki nadarjenosti ni mogla dobiti angažmaja. Tako je šele leta 1937 v ljubljanski operi debitirala kot Mimi v Puccinijevi La Boheme. Leta 1946 je odšla v Milano; pozneje je med drugim gostovala v Španiji, na Portugalskem, v Avstriji in Tuniziji. Z njo so nastopali tedaj najuglednejši pevci Benjamino Gigli, Giuseppe di Stefano, Giuseppe Taddei in drugi, izvajala pa je petintrideset velikih vlog – od Mozartovih do verističnih opernih del. Sodila je med lirsko-mladodramske sopranistke, njena interpretacija pa je izžarevala veliko čustvene topline. Po vrnitvi v Ljubljano je od leta 1963 poučevala mlade pevce. Ksenija Vidali se je rodila na današnji dan leta 1913 v Škednju pri Trstu.
—–
V kraju Dachau na Zgornjem Bavarskem je bilo eno največjih Hitlerjevih taborišč za protifašiste. Prve zapornike so pripeljali tja že leta 1934, bivali pa so v zidanih prostorih nekdanje smodnišnice, zgrajene pred prvo svetovno vojno. Dachau je sodil med takratna delovna taborišča, v katerih ni bilo množičnih usmrtitev kakor v Mauthausnu; jetnike so pobijali posamično ali pa so umirali zaradi lakote, izčrpanosti in bolezni.
Da bi uničili sledove grozodejstev, so nameravali nacisti v noči na 29. april leta 1945 Dachau razstreliti. Za to je izvedel ilegalni jetniški odbor in uspelo mu je nekako spraviti iz taborišča svojega sla. Ta se je prebil do ameriškega poveljstva in tako so na današnji dan pred 74-imi leti popoldne ameriški vojaki osvobodili taborišče Dachau, v katerem je bilo še približno tri tisoč jetnikov.
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Neveljaven email naslov