Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Maks Fabiani, Ksenija Vidali

 Na današnji dan leta 1865 se je v Kobdílju pri Štánjelu rodil sloviti arhitekt in urbanist  MAKS FABIANI. Kot izjemno izobražen človek in doktor tehniških ved je bil leta 1902 imenovan za svetovalca prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Družil se je z vodilnimi predstavniki tedanje umetniške avantgarde ter postal sodelavec svetovno priznanega arhitekta Otta Wagnerja. Na tehniški visoki šoli je predaval dekorativno umetnost in zgodovino umetnosti, pozneje pa je postal redni profesor za arhitekturo. Njegovemu ateljeju so zaupali najprestižnejše projekte v monarhiji; njegov paviljon  v Pratru je bil ena prvih secesijskih stavb na Dunaju, znana  pa je tudi njegova palača Urania ob donavskem kanalu.

Po potresu v Ljubljani leta 1895 je Fabiani med drugim zgradil prve sodobne stavbe. Na svojo pobudo je predložil regulacijski načrt z več novimi trgi in proti gradu usmerjenimi glavnimi cestami, vsepovsod pa naj bi bili veliki parki in zelene površine. Trg pred sodno palačo, ki ga je oblikoval, je skupaj s stavbami v sosednjih ulicah enkraten secesijski urbanistični spomenik v Evropi.

V Trstu je projektiral Narodni dom oziroma znani hotel “Balkan”,  ki so ga leta 1920 v lovu na “nevarne Slovence” požgali fašisti. Leta 1917 je odšel v Gorico in prevzel vodstvo obnove v vojni razdejanih naselij na Goriškem in Gradiščanskem, pozneje pa vodil tudi obnovo Gorice. Arhitekturno je preoblikoval tudi Štanjel blizu svojega rojstnega kraja: uredil je grad in vilo Ferrari z vodnim parkom.

S  svojo  izredno  bogato  in  vsestransko  dejavnostjo, ki je segala  vse od Dunaja do Ljubljane, domače Primorske in Goriške, se je  Maks Fabiani uveljavil kot eden izmed pionirjev moderne evropske arhitekture.

—–

Operna pevka  in  pedagoginja  KSENIJA  VIDALI  je solopetje študirala v Milanu in Trstu, vendar kljub veliki nadarjenosti ni mogla dobiti angažmaja. Tako je šele leta 1937 v ljubljanski operi debitirala kot Mimi v Puccinijevi La Boheme. Leta 1946 je odšla v Milano; pozneje je med drugim gostovala v Španiji, na Portugalskem, v Avstriji in Tuniziji. Z njo so nastopali tedaj najuglednejši pevci Benjamino Gigli, Giuseppe di Stefano, Giuseppe Taddei in drugi, izvajala pa je petintrideset velikih vlog – od Mozartovih do verističnih opernih del. Sodila je med  lirsko-mladodramske sopranistke, njena interpretacija pa je izžarevala veliko čustvene topline. Po vrnitvi v Ljubljano je od leta 1963 poučevala mlade pevce. Ksenija Vidali se je rodila na današnji dan leta 1913 v Škednju pri Trstu.

—–

V kraju Dachau na Zgornjem Bavarskem je bilo eno največjih Hitlerjevih taborišč za protifašiste. Prve zapornike so pripeljali tja že leta 1934, bivali pa so v zidanih prostorih nekdanje smodnišnice, zgrajene pred prvo svetovno vojno. Dachau je sodil med takratna delovna taborišča, v katerih ni bilo množičnih usmrtitev kakor v Mauthausnu; jetnike so pobijali posamično ali pa so umirali zaradi lakote, izčrpanosti in bolezni.

Da bi uničili sledove  grozodejstev, so nameravali nacisti v noči na 29. april leta 1945 Dachau razstreliti. Za to je izvedel ilegalni jetniški odbor in uspelo mu je nekako spraviti iz taborišča svojega sla. Ta se je prebil do ameriškega poveljstva in tako so na današnji dan pred 74-imi leti popoldne ameriški vojaki osvobodili taborišče Dachau, v katerem je bilo še približno tri tisoč jetnikov.