Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cvetko Golar, Vida Jeraj Hribar, Josip Broz Tito
Vodstvo ljubljanske Filharmonične družbe, združenja meščanskih ljubiteljev glasbe in poklicnih glasbenikov, ustanovljene leta 1794, se je odločilo med častne člane izvoliti tudi velikega nemškega skladatelja Beethovna. Po daljšem poizvedovanju, ali bi bil eden najpomembnejših svetovnih glasbenikov to čast sploh pripravljen sprejeti, so mu diplomo le poslali. Ludvig van Beethoven se je na današnji dan pred 200 leti ljubljanskim filharmonikom za častno članstvo prijazno zahvalil ter pismu priložil še prepis svoje »Pastoralne simfonije« z lastnoročnimi popravki. Ta partitura je zdaj ena izmed dragocenosti, ki jih v svoji glasbeni zbirki hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 140-imi leti se je na Gostečem pri Škofji Loki rodil pesnik, pripovednik in dramatik CVETKO GOLAR. Bil je sodobnik in sopotnik slovenske moderne, a v svoji literaturi izrazito folklorno usmerjen. Njegova lirika je bolj opisna kot izpovedna, vendar barvita in blizu okusu preprostega bralca. Med Golarjevimi proznimi deli velja omeniti impresionistično novelo o bedi in hrepenenju ljubljanskih boemov “Bratje in sestre v Gospodu” ter povesti iz življenja gorenjskih kmetov, ki jih je popestril z mitološkimi dodatki. Odrska dela Cvetka Golarja so nezahtevne ljudske igre; pri občinstvu je imela največ uspeha “Vdova Rošlinka”.
—–
Violinistka in glasbena pedagoginja VIDA JERAJ HRIBAR, hči violinista Karla Jeraja in pesnice Vide Jeraj, je že kot deklica med prvo svetovno vojno nastopala na dobrodelnih koncertih, nato pa je dve leti študirala na dunajskem konservatoriju. Leta 1919 se je družina preselila v Ljubljano, Vida je nadaljevala študij in s 23-imi leti diplomirala iz violine, izpopolnjevala pa se je še na mojstrski šoli v Parizu. Nato je poučevala na šoli Glasbene matice v Ljubljani, bila inšpektorica in referentka za glasbo pri ministrstvu za šolstvo ter ravnateljica leta 1953 ustanovljene Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani.
Pred drugo svetovno vojno je kot prva slovenska koncertna violinistka nastopala v Ljubljani, Parizu in drugod po Evropi, skupaj z očetom in mlajšo sestro Oli pa so koncertirali kot Trio Jeraj. V devetdesetem letu starosti je Vida Jeraj Hribar izdala knjigo spominov na življenje na Dunaju, v Parizu in Ljubljani z naslovom »Večne sonate«. V njej je posebno živo opisala dunajsko obdobje in druženje z Ivanom Cankarjem. Za to delo je prejela Levstikovo nagrado in dobila tudi naziv Slovenka leta. Rodila se je na današnji dan leta 1902 na Dunaju.
—–
Na današnji dan leta 1980 je v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru umrl prvi in edini povojni predsednik Socialistične federativne Republike Jugoslavije JOSIP BROZ TITO. Z njegovo smrtjo se je v Jugoslaviji končalo obdobje tako imenovanega »titoizma«, specifične samoupravne socialistične ureditve, ki se je po marsičem razlikovala od državnega socializma vzhodnoevropskega tipa. Tito je v državi pomenil najvišjo avtoriteto, saj je združil funkcije šefa države in partije ter vrhovnega poveljnika vojske.
Vse do poznih let svojega življenja je imel v državi absolutno oblast, čeprav so se v zadnjih letih že kazali znaki prihajajoče krize, ki pa jih je oblast prikrivala in zavirala. Kljub avtokratskemu vodenju države pa je Josip Broz Tito užival ugled velikega državnika in politika. To se je pokazalo tudi na pogrebu pred 39-imi leti, ki se ga je udeležilo več kot dvesto delegacij iz 127-ih držav, med njimi številni predsedniki držav, vlad, strank in druge ugledne osebnosti.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cvetko Golar, Vida Jeraj Hribar, Josip Broz Tito
Vodstvo ljubljanske Filharmonične družbe, združenja meščanskih ljubiteljev glasbe in poklicnih glasbenikov, ustanovljene leta 1794, se je odločilo med častne člane izvoliti tudi velikega nemškega skladatelja Beethovna. Po daljšem poizvedovanju, ali bi bil eden najpomembnejših svetovnih glasbenikov to čast sploh pripravljen sprejeti, so mu diplomo le poslali. Ludvig van Beethoven se je na današnji dan pred 200 leti ljubljanskim filharmonikom za častno članstvo prijazno zahvalil ter pismu priložil še prepis svoje »Pastoralne simfonije« z lastnoročnimi popravki. Ta partitura je zdaj ena izmed dragocenosti, ki jih v svoji glasbeni zbirki hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 140-imi leti se je na Gostečem pri Škofji Loki rodil pesnik, pripovednik in dramatik CVETKO GOLAR. Bil je sodobnik in sopotnik slovenske moderne, a v svoji literaturi izrazito folklorno usmerjen. Njegova lirika je bolj opisna kot izpovedna, vendar barvita in blizu okusu preprostega bralca. Med Golarjevimi proznimi deli velja omeniti impresionistično novelo o bedi in hrepenenju ljubljanskih boemov “Bratje in sestre v Gospodu” ter povesti iz življenja gorenjskih kmetov, ki jih je popestril z mitološkimi dodatki. Odrska dela Cvetka Golarja so nezahtevne ljudske igre; pri občinstvu je imela največ uspeha “Vdova Rošlinka”.
—–
Violinistka in glasbena pedagoginja VIDA JERAJ HRIBAR, hči violinista Karla Jeraja in pesnice Vide Jeraj, je že kot deklica med prvo svetovno vojno nastopala na dobrodelnih koncertih, nato pa je dve leti študirala na dunajskem konservatoriju. Leta 1919 se je družina preselila v Ljubljano, Vida je nadaljevala študij in s 23-imi leti diplomirala iz violine, izpopolnjevala pa se je še na mojstrski šoli v Parizu. Nato je poučevala na šoli Glasbene matice v Ljubljani, bila inšpektorica in referentka za glasbo pri ministrstvu za šolstvo ter ravnateljica leta 1953 ustanovljene Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani.
Pred drugo svetovno vojno je kot prva slovenska koncertna violinistka nastopala v Ljubljani, Parizu in drugod po Evropi, skupaj z očetom in mlajšo sestro Oli pa so koncertirali kot Trio Jeraj. V devetdesetem letu starosti je Vida Jeraj Hribar izdala knjigo spominov na življenje na Dunaju, v Parizu in Ljubljani z naslovom »Večne sonate«. V njej je posebno živo opisala dunajsko obdobje in druženje z Ivanom Cankarjem. Za to delo je prejela Levstikovo nagrado in dobila tudi naziv Slovenka leta. Rodila se je na današnji dan leta 1902 na Dunaju.
—–
Na današnji dan leta 1980 je v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru umrl prvi in edini povojni predsednik Socialistične federativne Republike Jugoslavije JOSIP BROZ TITO. Z njegovo smrtjo se je v Jugoslaviji končalo obdobje tako imenovanega »titoizma«, specifične samoupravne socialistične ureditve, ki se je po marsičem razlikovala od državnega socializma vzhodnoevropskega tipa. Tito je v državi pomenil najvišjo avtoriteto, saj je združil funkcije šefa države in partije ter vrhovnega poveljnika vojske.
Vse do poznih let svojega življenja je imel v državi absolutno oblast, čeprav so se v zadnjih letih že kazali znaki prihajajoče krize, ki pa jih je oblast prikrivala in zavirala. Kljub avtokratskemu vodenju države pa je Josip Broz Tito užival ugled velikega državnika in politika. To se je pokazalo tudi na pogrebu pred 39-imi leti, ki se ga je udeležilo več kot dvesto delegacij iz 127-ih držav, med njimi številni predsedniki držav, vlad, strank in druge ugledne osebnosti.
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov