Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Južni sokol, Srečko Brodar, velik potres, prvi poštni znamki
Južni sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem. Ustanovili so ga leta 1863 v Ljubljani, s svojo dejavnostjo pa je med meščani krepilo narodno zavest in enotnost. Podružnico tega društva so ustanovili tudi v Trstu, in sicer na današnji dan pred 150-imi leti. Kot je bilo značilno za slovensko društveno življenje v Trstu v avstrijski dobi, so tudi pri Sokolu sodelovali, poleg Slovencev, še posamezniki iz drugih slovanskih narodov.
Ob koncu 19. stoletja so v okviru društva delovali še kolesarski klub, pevski in tamburaški zbor, godba na pihala, veselični oddelek s plesnim mojstrom in izobraževalni odsek. Delo tržaškega Sokola je prekinila prva svetovna vojna, podružnico pa so dokončno razpustili v dobi fašizma, 1927. leta.
—–
Naravoslovec in arheolog SREČKO BRODAR je bil prvi in ostaja najuspešnejši raziskovalec najstarejših, kamenodobnih kultur v Sloveniji in eden najpomembnejpših znanstvenikov te usmeritve na svetu. Doma in na tujem je zaslovel z leta 1928 odkrito paleolitsko postajo v jami Potočka zijalka na gori Olševi.
Tam je bilo 1500 kosti jamskih medvedov, 18 ognjišč in nekaj sto izdelkov človeških rok; med njimi je tudi najstarejša šivanka. Ta najdba je močno odmevala v svetu in odločilno vplivala na razlago poteka zadnje ledene dobe in mlajšega paleolitika v Srednji Evropi. Po 2. svetovni vojni je Brodar odkril vrsto novih paleolitskih postaj v Sloveniji ter tako dokazal, da je bilo območje naše države v paleolitiku pomembno. Naravoslovec in arheolog Srečko Bodar se je rodil na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1976 je Posočje in Tolminsko prizadel močan potres z močjo 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici. Njegovo središče je bilo v okolici Vidma v Italiji; tam je zahteval več kot sto žrtev. Pri nas potres na srečo ni zahteval človeških življenj, povzročil pa je precejšnjo gmotno škodo, saj je bilo poškodovanih približno šest tisoč stavb, brez domov je ostalo 4.700 ljudi, kraja Podbela in Breginj pa sta bila skoraj popolnoma porušena. Ta potres leta 1976 je bil najhujša naravna katastrofa te vrste v 20. stoletju na Slovenskem.
—–
Za rojstni dan sodobne pošte lahko štejemo današnji dan leta 1840, ko je Anglija sprejela idejo Rowlanda Hilla, da bi dotedanji sistem poštnin, ki je temeljil na razdalji in številu listov v pismu, nadomestili z enotno tarifo na podlagi teže, plačevali pa naj bi jo vnaprej s pomočjo »etiket«, ki bi bile prilepljene na vsako pismo. Čeprav je že nekaj let pred tem o podobnih rešitvah pisal Slovenec Lovrenc Košir, za »očeta« poštne znamke v mednarodnih krogih velja le Anglež Hill.
Njegov predlog so uresničili na današnji dan leta 1840, ko sta izšli prvi poštni znamki: črna za en peni in modra za dva penija. Sicer je temeljna oblika znamk v prvih letih doživela precej sprememb, vendar se je novi način plačevanja poštnine – v dobi Marije Terezije je pol poštnine plačal pošiljatelj, pol pa prejemnik – hitro širil in že leta 1875 so v Bernu ustanovili Svetovno poštno zvezo, ki je začela usklajevati različne vrste storitev in poštni promet.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Južni sokol, Srečko Brodar, velik potres, prvi poštni znamki
Južni sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem. Ustanovili so ga leta 1863 v Ljubljani, s svojo dejavnostjo pa je med meščani krepilo narodno zavest in enotnost. Podružnico tega društva so ustanovili tudi v Trstu, in sicer na današnji dan pred 150-imi leti. Kot je bilo značilno za slovensko društveno življenje v Trstu v avstrijski dobi, so tudi pri Sokolu sodelovali, poleg Slovencev, še posamezniki iz drugih slovanskih narodov.
Ob koncu 19. stoletja so v okviru društva delovali še kolesarski klub, pevski in tamburaški zbor, godba na pihala, veselični oddelek s plesnim mojstrom in izobraževalni odsek. Delo tržaškega Sokola je prekinila prva svetovna vojna, podružnico pa so dokončno razpustili v dobi fašizma, 1927. leta.
—–
Naravoslovec in arheolog SREČKO BRODAR je bil prvi in ostaja najuspešnejši raziskovalec najstarejših, kamenodobnih kultur v Sloveniji in eden najpomembnejpših znanstvenikov te usmeritve na svetu. Doma in na tujem je zaslovel z leta 1928 odkrito paleolitsko postajo v jami Potočka zijalka na gori Olševi.
Tam je bilo 1500 kosti jamskih medvedov, 18 ognjišč in nekaj sto izdelkov človeških rok; med njimi je tudi najstarejša šivanka. Ta najdba je močno odmevala v svetu in odločilno vplivala na razlago poteka zadnje ledene dobe in mlajšega paleolitika v Srednji Evropi. Po 2. svetovni vojni je Brodar odkril vrsto novih paleolitskih postaj v Sloveniji ter tako dokazal, da je bilo območje naše države v paleolitiku pomembno. Naravoslovec in arheolog Srečko Bodar se je rodil na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1976 je Posočje in Tolminsko prizadel močan potres z močjo 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici. Njegovo središče je bilo v okolici Vidma v Italiji; tam je zahteval več kot sto žrtev. Pri nas potres na srečo ni zahteval človeških življenj, povzročil pa je precejšnjo gmotno škodo, saj je bilo poškodovanih približno šest tisoč stavb, brez domov je ostalo 4.700 ljudi, kraja Podbela in Breginj pa sta bila skoraj popolnoma porušena. Ta potres leta 1976 je bil najhujša naravna katastrofa te vrste v 20. stoletju na Slovenskem.
—–
Za rojstni dan sodobne pošte lahko štejemo današnji dan leta 1840, ko je Anglija sprejela idejo Rowlanda Hilla, da bi dotedanji sistem poštnin, ki je temeljil na razdalji in številu listov v pismu, nadomestili z enotno tarifo na podlagi teže, plačevali pa naj bi jo vnaprej s pomočjo »etiket«, ki bi bile prilepljene na vsako pismo. Čeprav je že nekaj let pred tem o podobnih rešitvah pisal Slovenec Lovrenc Košir, za »očeta« poštne znamke v mednarodnih krogih velja le Anglež Hill.
Njegov predlog so uresničili na današnji dan leta 1840, ko sta izšli prvi poštni znamki: črna za en peni in modra za dva penija. Sicer je temeljna oblika znamk v prvih letih doživela precej sprememb, vendar se je novi način plačevanja poštnine – v dobi Marije Terezije je pol poštnine plačal pošiljatelj, pol pa prejemnik – hitro širil in že leta 1875 so v Bernu ustanovili Svetovno poštno zvezo, ki je začela usklajevati različne vrste storitev in poštni promet.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov