Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano, Vladimir Makuc
Na današnji dan leta 1522 je avstrijski nadvojvoda Ferdinand ukazal deželnim stanovom in štajerskemu vicedomu ustanovitev poštne zveze med Gradcem in Ljubljano ter Ljubljano in Koroško. Na razvoj pošte v vse bolj javno in stalno ustanovo sta na Slovenskem vplivali turška nevarnost in organizacija obrambe pred Turki. Ta je zahtevala razvoj sistema za obveščanje o smereh gibanja in obsegu turške vojske.
V 17. stoletju pa so čez slovensko ozemje z vprežnimi vozovi uvedli tudi osebni poštni promet; glavna postaja je bila v Ljubljani. Poštni voz je z Dunaja in iz Gradca pripeljal vsak četrtek, nato pa pot nadaljeval mimo Hrušice in po Vipavski dolini do Gorice ter naprej proti Trstu in Benetkam. Iz Benetk so pošto vozili v Ljubljano vsak dan in takoj nadaljavali pot proti Gradcu in Dunaju.
Drugo redno poštno zvezo so vpeljali med Ljubljano in Karlovcem; pošto so vozili vsak delovnik, osebnemu prometu pa je bil namenjen le petek. Iz drugih večhjih krajev so prihajali v Ljubljano redni in izredni poštni sli.
V 18. stoletju je iz evropskga voznega reda reda za leto 1779 razvidno, da je skozi Ljubljano enkrat tedensko potekala tudi čezcelinska potniška povezava številka 101 Ostende-Rim. Naše ozemlje je prečkala iz Gradca čez Maribor, Celje, Ljubljano, Vrhniko in Postojno ter iz Trsta nadaljevala pot proti Benetkam, Raveni in Rimu. Podobnih mednarodnih povezav je bilo vse več, nanje pa so se navezovale lokalne kopne in tudi plovne povezave in tako je bilo ob koncu 18. stoletja moč potovati po Sloveniji in iz nje ne sicer zelo udobno, zato pa po vseh najbolj prometnih evropskih smereh.
—–
Slikar in grafik VLADIMIR MAKUC je leta 1954 diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost in dve leti pozneje dokončal še restavratorsko specialko. Osrednji motiv njegovega ustvarjanja je bila kraška in mediteranska pokrajina; vanjo je vključil motive iz živalskega sveta in ženske figure ter dodajal posamezne elemente nežive narave. Iz sprva realistično občutenega upodabljanja je razvil zanj značilno znakovno-simbolno likovno govorico.
Začel je eksperimentirati v lesorezu, jedkanici in akvatinti, pozneje tudi v slikarstvu. Slike s poudarjeno reliefno strukturo je nadgradil z nanosi peska, steklenih črepinj in disperzijske tempere ter jih sčasoma razvil v kipe ali objekte oziroma v tako imenovane tridimenzionalne slike. Ukvarjal se je tudi z restavratorstvom, knjižno opremo, ilustracijo in tapiserijo. Za svoje delo je Vladimir Makuc prejel nagrado Prešernovega sklada in veliko Prešernovo ter Jakopičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Solkanu.
—–
Na današnji dan pred 30-imi leti je pesnik Tone Pavček na veliki politični manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano Majniška deklaracija 1989.
Podpisali so jo Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije. Deklaracija je med drugim poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za svojo prihodnost, zahtevala samostojno Slovenijo in postavila temelje političnemu programu poznejše koalicije Demos.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano, Vladimir Makuc
Na današnji dan leta 1522 je avstrijski nadvojvoda Ferdinand ukazal deželnim stanovom in štajerskemu vicedomu ustanovitev poštne zveze med Gradcem in Ljubljano ter Ljubljano in Koroško. Na razvoj pošte v vse bolj javno in stalno ustanovo sta na Slovenskem vplivali turška nevarnost in organizacija obrambe pred Turki. Ta je zahtevala razvoj sistema za obveščanje o smereh gibanja in obsegu turške vojske.
V 17. stoletju pa so čez slovensko ozemje z vprežnimi vozovi uvedli tudi osebni poštni promet; glavna postaja je bila v Ljubljani. Poštni voz je z Dunaja in iz Gradca pripeljal vsak četrtek, nato pa pot nadaljeval mimo Hrušice in po Vipavski dolini do Gorice ter naprej proti Trstu in Benetkam. Iz Benetk so pošto vozili v Ljubljano vsak dan in takoj nadaljavali pot proti Gradcu in Dunaju.
Drugo redno poštno zvezo so vpeljali med Ljubljano in Karlovcem; pošto so vozili vsak delovnik, osebnemu prometu pa je bil namenjen le petek. Iz drugih večhjih krajev so prihajali v Ljubljano redni in izredni poštni sli.
V 18. stoletju je iz evropskga voznega reda reda za leto 1779 razvidno, da je skozi Ljubljano enkrat tedensko potekala tudi čezcelinska potniška povezava številka 101 Ostende-Rim. Naše ozemlje je prečkala iz Gradca čez Maribor, Celje, Ljubljano, Vrhniko in Postojno ter iz Trsta nadaljevala pot proti Benetkam, Raveni in Rimu. Podobnih mednarodnih povezav je bilo vse več, nanje pa so se navezovale lokalne kopne in tudi plovne povezave in tako je bilo ob koncu 18. stoletja moč potovati po Sloveniji in iz nje ne sicer zelo udobno, zato pa po vseh najbolj prometnih evropskih smereh.
—–
Slikar in grafik VLADIMIR MAKUC je leta 1954 diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost in dve leti pozneje dokončal še restavratorsko specialko. Osrednji motiv njegovega ustvarjanja je bila kraška in mediteranska pokrajina; vanjo je vključil motive iz živalskega sveta in ženske figure ter dodajal posamezne elemente nežive narave. Iz sprva realistično občutenega upodabljanja je razvil zanj značilno znakovno-simbolno likovno govorico.
Začel je eksperimentirati v lesorezu, jedkanici in akvatinti, pozneje tudi v slikarstvu. Slike s poudarjeno reliefno strukturo je nadgradil z nanosi peska, steklenih črepinj in disperzijske tempere ter jih sčasoma razvil v kipe ali objekte oziroma v tako imenovane tridimenzionalne slike. Ukvarjal se je tudi z restavratorstvom, knjižno opremo, ilustracijo in tapiserijo. Za svoje delo je Vladimir Makuc prejel nagrado Prešernovega sklada in veliko Prešernovo ter Jakopičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Solkanu.
—–
Na današnji dan pred 30-imi leti je pesnik Tone Pavček na veliki politični manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano Majniška deklaracija 1989.
Podpisali so jo Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije. Deklaracija je med drugim poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za svojo prihodnost, zahtevala samostojno Slovenijo in postavila temelje političnemu programu poznejše koalicije Demos.
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov