Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

08.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano, Vladimir Makuc

Na današnji dan leta 1522 je avstrijski nadvojvoda Ferdinand ukazal deželnim stanovom in štajerskemu vicedomu ustanovitev poštne zveze med Gradcem in Ljubljano ter Ljubljano in Koroško. Na razvoj pošte v vse bolj javno in stalno ustanovo sta na Slovenskem vplivali turška nevarnost in organizacija obrambe pred Turki. Ta je zahtevala razvoj sistema za  obveščanje o smereh gibanja in obsegu turške vojske.

V 17. stoletju pa so čez slovensko ozemje z vprežnimi vozovi uvedli tudi osebni poštni promet; glavna postaja je bila v Ljubljani. Poštni voz  je z Dunaja in iz Gradca pripeljal vsak četrtek, nato pa pot nadaljeval mimo Hrušice in po Vipavski dolini do Gorice ter naprej proti Trstu in Benetkam. Iz Benetk so pošto vozili v Ljubljano vsak dan in takoj nadaljavali pot proti Gradcu in Dunaju.

Drugo redno poštno zvezo so vpeljali med Ljubljano in Karlovcem; pošto so vozili vsak delovnik, osebnemu prometu pa je bil namenjen le petek. Iz drugih večhjih krajev so prihajali v Ljubljano redni in izredni poštni sli.

V 18. stoletju je iz evropskga voznega reda reda za leto 1779 razvidno, da je skozi Ljubljano enkrat tedensko potekala tudi čezcelinska potniška povezava številka 101 Ostende-Rim. Naše ozemlje je prečkala iz Gradca čez Maribor, Celje, Ljubljano, Vrhniko in Postojno ter iz Trsta nadaljevala pot proti Benetkam, Raveni in Rimu. Podobnih mednarodnih povezav je bilo vse več, nanje pa so se navezovale lokalne kopne in tudi plovne povezave in tako je bilo ob koncu 18. stoletja moč potovati po Sloveniji in iz nje ne sicer zelo udobno, zato pa po vseh najbolj prometnih evropskih smereh.

—–

Slikar in grafik  VLADIMIR  MAKUC  je leta 1954 diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost in dve leti pozneje dokončal še restavratorsko specialko. Osrednji motiv njegovega ustvarjanja je bila kraška in mediteranska pokrajina; vanjo je vključil motive iz živalskega sveta in ženske figure ter dodajal posamezne elemente nežive narave. Iz sprva realistično občutenega upodabljanja je razvil zanj značilno znakovno-simbolno likovno govorico.

Začel je eksperimentirati v lesorezu, jedkanici in akvatinti, pozneje tudi v slikarstvu. Slike s poudarjeno reliefno strukturo je nadgradil z nanosi peska, steklenih črepinj in disperzijske tempere ter jih sčasoma razvil v kipe ali objekte oziroma v tako imenovane tridimenzionalne slike. Ukvarjal se je tudi z restavratorstvom, knjižno opremo, ilustracijo in tapiserijo. Za svoje delo je Vladimir Makuc prejel nagrado Prešernovega sklada in veliko Prešernovo ter Jakopičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Solkanu.

—–

Na današnji dan pred 30-imi leti je pesnik Tone Pavček na veliki politični manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano  Majniška deklaracija 1989.

Podpisali so jo Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije. Deklaracija je med drugim poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za svojo prihodnost, zahtevala samostojno Slovenijo in postavila temelje političnemu programu poznejše koalicije Demos.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

08.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano, Vladimir Makuc

Na današnji dan leta 1522 je avstrijski nadvojvoda Ferdinand ukazal deželnim stanovom in štajerskemu vicedomu ustanovitev poštne zveze med Gradcem in Ljubljano ter Ljubljano in Koroško. Na razvoj pošte v vse bolj javno in stalno ustanovo sta na Slovenskem vplivali turška nevarnost in organizacija obrambe pred Turki. Ta je zahtevala razvoj sistema za  obveščanje o smereh gibanja in obsegu turške vojske.

V 17. stoletju pa so čez slovensko ozemje z vprežnimi vozovi uvedli tudi osebni poštni promet; glavna postaja je bila v Ljubljani. Poštni voz  je z Dunaja in iz Gradca pripeljal vsak četrtek, nato pa pot nadaljeval mimo Hrušice in po Vipavski dolini do Gorice ter naprej proti Trstu in Benetkam. Iz Benetk so pošto vozili v Ljubljano vsak dan in takoj nadaljavali pot proti Gradcu in Dunaju.

Drugo redno poštno zvezo so vpeljali med Ljubljano in Karlovcem; pošto so vozili vsak delovnik, osebnemu prometu pa je bil namenjen le petek. Iz drugih večhjih krajev so prihajali v Ljubljano redni in izredni poštni sli.

V 18. stoletju je iz evropskga voznega reda reda za leto 1779 razvidno, da je skozi Ljubljano enkrat tedensko potekala tudi čezcelinska potniška povezava številka 101 Ostende-Rim. Naše ozemlje je prečkala iz Gradca čez Maribor, Celje, Ljubljano, Vrhniko in Postojno ter iz Trsta nadaljevala pot proti Benetkam, Raveni in Rimu. Podobnih mednarodnih povezav je bilo vse več, nanje pa so se navezovale lokalne kopne in tudi plovne povezave in tako je bilo ob koncu 18. stoletja moč potovati po Sloveniji in iz nje ne sicer zelo udobno, zato pa po vseh najbolj prometnih evropskih smereh.

—–

Slikar in grafik  VLADIMIR  MAKUC  je leta 1954 diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost in dve leti pozneje dokončal še restavratorsko specialko. Osrednji motiv njegovega ustvarjanja je bila kraška in mediteranska pokrajina; vanjo je vključil motive iz živalskega sveta in ženske figure ter dodajal posamezne elemente nežive narave. Iz sprva realistično občutenega upodabljanja je razvil zanj značilno znakovno-simbolno likovno govorico.

Začel je eksperimentirati v lesorezu, jedkanici in akvatinti, pozneje tudi v slikarstvu. Slike s poudarjeno reliefno strukturo je nadgradil z nanosi peska, steklenih črepinj in disperzijske tempere ter jih sčasoma razvil v kipe ali objekte oziroma v tako imenovane tridimenzionalne slike. Ukvarjal se je tudi z restavratorstvom, knjižno opremo, ilustracijo in tapiserijo. Za svoje delo je Vladimir Makuc prejel nagrado Prešernovega sklada in veliko Prešernovo ter Jakopičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Solkanu.

—–

Na današnji dan pred 30-imi leti je pesnik Tone Pavček na veliki politični manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano  Majniška deklaracija 1989.

Podpisali so jo Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije. Deklaracija je med drugim poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za svojo prihodnost, zahtevala samostojno Slovenijo in postavila temelje političnemu programu poznejše koalicije Demos.


05.02.2024

16.februar - Peter Kozler (1824) in njegova »velika Slovenija«

Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

15.februar - Maks Sever(1884) vzpon in nacionalizacija uspešnega podjetja

Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

14. februar - Jure Franko in olimpijsko srebro iz Sarajeva (1984)

Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

13. februar - Franta Komel (1924) in delo na področju statistike

Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

12. februar - Zoran Mušič (1909) in "Nismo poslednji"

Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

11. februar - Janez Pečar (1924) in kriminološka analiza korupcije

Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

10. februar - Marica Nadlišek Bartol (1867) urednica prvega slovenskega ženskega časopisa

Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

9. februar - Božidar Raič (1827) je prvi zapisal ime Pomurje

Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

8. februar - dan zapisan v našo kulturno in športno zgodovino

"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

7. februar - Jože Brilej (1924) učitelj, ki je pomagal zasnovati terme

Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

6. februar - 14. divizija slovenske partizanske vojske prekorači Sotlo (1944)

Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

5. februar - Ljudmíl Hauptman (1884) zgodovinar novega kova

Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

4. februar - Slovenska matica (1864) naše najstarejše znanstveno in kulturno društvo

Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

3. februar - "Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel?"

Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

2. februar - hud mraz, zaledenela Sava in zamude vlakov (1929)

Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

1. februar - "Vstajenje Primorske" (1944)

Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2024

31. januar - Marija Kmet (1891) pisateljica in žensko vprašanje

Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

30. januar - Bogo Gorjan (1924) dijak med organizatorji protifašističnega odpora

Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

29. januar - padec letala in požar v Plečnikovi Univerzitetni knjižnici (1944)

Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

28. januar - Matija Vertovec (1774) "Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode"

Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 14 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov