Petminutni spominski koledar predstavi ljudi, ki so se rodili tistega dne, oz. dogodke, povezane s tem datumom.

Janez Levec, Ivan Cankar, Viktor Molka

JANEZ  LEVEC  je leta 1876 maturiral na ljubljanskem učiteljišču. Poučeval je v kar nekaj slovenskih krajih, pozneje pa postal  upravitelj Četrte deške osnovne šole na Prulah v Ljubljani. Leta 1911 je bila tej šoli priključena na novo ustanovljena pomožna šola. Levec se je posvetil delovanju pomožnega šolstva in to šolo razširil v šestrazrednico s posebnim pripravljalnim razredom. Sam je prevzel predmet psihofiziologija govora in pisanja. Vse govorne motnje in ovire je do potankosti znanstveno preučil in sam izdelal skice, potrebne za  pouk. Napisal je tudi knjigo »Lepopis« in dal v njej v tedanjem času dragocena navodila za pouk tega predmeta. Menil je, da je zelo pomembno učence naučiti tudi lepega pisanja. Janez Levec se je rodil na današnji dan leta 1855 v Radomljah pri Kamniku.

—–

Velikan slovenske književnosti – pesnik, pisatelj in dramatik  IVAN  CANKAR se je rodil na današnji dan leta 1876 na »klancu siromakov« na Vrhniki. Sprva je pisal pesmi; njegova zbirka »Erotika« pomeni poleg Župančičeve »Čaše opojnosti« uvod v slovensko moderno. Pozneje se je posvetil predvsem prozi in dramatiki. Skoraj vse življenje je živel v sporu s slovensko družbo, njeno politiko, nemoralo in lažnimi literati. Cankarjeva številna prozna dela izpričujejo pisateljevo videnje tedanje slovenske družbe. Omenimo »Hlapca Jerneja«, »Hišo Marije Pomočnice«, »Podobe iz sanj« in »Belo krizantemo«.

Leta 1902 je izšel njegov najobsežnejši roman »Na klancu«, delo, ki si ga je zamislil kot spomenik svoji materi; v njem je upodobil njeno življenje, družino in svojo mladost na širšem simboličnem ozadju proletarskega življenja. Bil je tudi izreden mojster črtic. Ivana Cankarja štejemo za našega najpomembnejšega dramatika. Njegove drame »Hlapci«, »Kralj na Betajnovi«, »Za narodov blagor« in »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« sodijo v vrh slovenske dramske ustvarjalnosti.

—–

Gledališki režiser in scenograf  VIKTOR  MOLKA  je leta 1947 na tehniški fakulteti v Ljubljani diplomiral iz arhitekture. Od takrat pa do leta  1983 je delal v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani, nazadnje je bil direktor Gledališkega ateljeja, vmes pa je pet let poučeval na Šoli za oblikovanje. V ljubljanski Drami se je najprej uveljavil kot scenograf – za nekatere predstave je snoval tudi kostume – nekaj let pozneje pa je debitiral kot režiser. Deloval je tudi v Operi in drugih slovenskih gledališčih ter pripravil več razstav v gledališkem muzeju Slovenije. Njegova zadnja pomembnejša režija je bila himnična tragedija Ivana Mraka “Marija Tudor” leta 1966 v ljubljanski Drami. Viktor Molka se je rodil na današnji dan leta 1923 v Ljubljani

—–

Prva povojna slovenska vlada  je bila izvoljena na slavnostni seji predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta 5. maja leta 1945 v Ajdovščini, njen prvi predsednik pa je postal Boris Kidrič. Na današnji dan istega leta je prišla v Ljubljano in se na velikem zborovanju na Kongresnem trgu predstavila navdušeni množici.