Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

10. maj

10.05.2019

Petminutni spominski koledar predstavi ljudi, ki so se rodili tistega dne, oz. dogodke, povezane s tem datumom.

Janez Levec, Ivan Cankar, Viktor Molka

JANEZ  LEVEC  je leta 1876 maturiral na ljubljanskem učiteljišču. Poučeval je v kar nekaj slovenskih krajih, pozneje pa postal  upravitelj Četrte deške osnovne šole na Prulah v Ljubljani. Leta 1911 je bila tej šoli priključena na novo ustanovljena pomožna šola. Levec se je posvetil delovanju pomožnega šolstva in to šolo razširil v šestrazrednico s posebnim pripravljalnim razredom. Sam je prevzel predmet psihofiziologija govora in pisanja. Vse govorne motnje in ovire je do potankosti znanstveno preučil in sam izdelal skice, potrebne za  pouk. Napisal je tudi knjigo »Lepopis« in dal v njej v tedanjem času dragocena navodila za pouk tega predmeta. Menil je, da je zelo pomembno učence naučiti tudi lepega pisanja. Janez Levec se je rodil na današnji dan leta 1855 v Radomljah pri Kamniku.

—–

Velikan slovenske književnosti – pesnik, pisatelj in dramatik  IVAN  CANKAR se je rodil na današnji dan leta 1876 na »klancu siromakov« na Vrhniki. Sprva je pisal pesmi; njegova zbirka »Erotika« pomeni poleg Župančičeve »Čaše opojnosti« uvod v slovensko moderno. Pozneje se je posvetil predvsem prozi in dramatiki. Skoraj vse življenje je živel v sporu s slovensko družbo, njeno politiko, nemoralo in lažnimi literati. Cankarjeva številna prozna dela izpričujejo pisateljevo videnje tedanje slovenske družbe. Omenimo »Hlapca Jerneja«, »Hišo Marije Pomočnice«, »Podobe iz sanj« in »Belo krizantemo«.

Leta 1902 je izšel njegov najobsežnejši roman »Na klancu«, delo, ki si ga je zamislil kot spomenik svoji materi; v njem je upodobil njeno življenje, družino in svojo mladost na širšem simboličnem ozadju proletarskega življenja. Bil je tudi izreden mojster črtic. Ivana Cankarja štejemo za našega najpomembnejšega dramatika. Njegove drame »Hlapci«, »Kralj na Betajnovi«, »Za narodov blagor« in »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« sodijo v vrh slovenske dramske ustvarjalnosti.

—–

Gledališki režiser in scenograf  VIKTOR  MOLKA  je leta 1947 na tehniški fakulteti v Ljubljani diplomiral iz arhitekture. Od takrat pa do leta  1983 je delal v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani, nazadnje je bil direktor Gledališkega ateljeja, vmes pa je pet let poučeval na Šoli za oblikovanje. V ljubljanski Drami se je najprej uveljavil kot scenograf – za nekatere predstave je snoval tudi kostume – nekaj let pozneje pa je debitiral kot režiser. Deloval je tudi v Operi in drugih slovenskih gledališčih ter pripravil več razstav v gledališkem muzeju Slovenije. Njegova zadnja pomembnejša režija je bila himnična tragedija Ivana Mraka “Marija Tudor” leta 1966 v ljubljanski Drami. Viktor Molka se je rodil na današnji dan leta 1923 v Ljubljani

—–

Prva povojna slovenska vlada  je bila izvoljena na slavnostni seji predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta 5. maja leta 1945 v Ajdovščini, njen prvi predsednik pa je postal Boris Kidrič. Na današnji dan istega leta je prišla v Ljubljano in se na velikem zborovanju na Kongresnem trgu predstavila navdušeni množici.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

10. maj

10.05.2019

Petminutni spominski koledar predstavi ljudi, ki so se rodili tistega dne, oz. dogodke, povezane s tem datumom.

Janez Levec, Ivan Cankar, Viktor Molka

JANEZ  LEVEC  je leta 1876 maturiral na ljubljanskem učiteljišču. Poučeval je v kar nekaj slovenskih krajih, pozneje pa postal  upravitelj Četrte deške osnovne šole na Prulah v Ljubljani. Leta 1911 je bila tej šoli priključena na novo ustanovljena pomožna šola. Levec se je posvetil delovanju pomožnega šolstva in to šolo razširil v šestrazrednico s posebnim pripravljalnim razredom. Sam je prevzel predmet psihofiziologija govora in pisanja. Vse govorne motnje in ovire je do potankosti znanstveno preučil in sam izdelal skice, potrebne za  pouk. Napisal je tudi knjigo »Lepopis« in dal v njej v tedanjem času dragocena navodila za pouk tega predmeta. Menil je, da je zelo pomembno učence naučiti tudi lepega pisanja. Janez Levec se je rodil na današnji dan leta 1855 v Radomljah pri Kamniku.

—–

Velikan slovenske književnosti – pesnik, pisatelj in dramatik  IVAN  CANKAR se je rodil na današnji dan leta 1876 na »klancu siromakov« na Vrhniki. Sprva je pisal pesmi; njegova zbirka »Erotika« pomeni poleg Župančičeve »Čaše opojnosti« uvod v slovensko moderno. Pozneje se je posvetil predvsem prozi in dramatiki. Skoraj vse življenje je živel v sporu s slovensko družbo, njeno politiko, nemoralo in lažnimi literati. Cankarjeva številna prozna dela izpričujejo pisateljevo videnje tedanje slovenske družbe. Omenimo »Hlapca Jerneja«, »Hišo Marije Pomočnice«, »Podobe iz sanj« in »Belo krizantemo«.

Leta 1902 je izšel njegov najobsežnejši roman »Na klancu«, delo, ki si ga je zamislil kot spomenik svoji materi; v njem je upodobil njeno življenje, družino in svojo mladost na širšem simboličnem ozadju proletarskega življenja. Bil je tudi izreden mojster črtic. Ivana Cankarja štejemo za našega najpomembnejšega dramatika. Njegove drame »Hlapci«, »Kralj na Betajnovi«, »Za narodov blagor« in »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« sodijo v vrh slovenske dramske ustvarjalnosti.

—–

Gledališki režiser in scenograf  VIKTOR  MOLKA  je leta 1947 na tehniški fakulteti v Ljubljani diplomiral iz arhitekture. Od takrat pa do leta  1983 je delal v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani, nazadnje je bil direktor Gledališkega ateljeja, vmes pa je pet let poučeval na Šoli za oblikovanje. V ljubljanski Drami se je najprej uveljavil kot scenograf – za nekatere predstave je snoval tudi kostume – nekaj let pozneje pa je debitiral kot režiser. Deloval je tudi v Operi in drugih slovenskih gledališčih ter pripravil več razstav v gledališkem muzeju Slovenije. Njegova zadnja pomembnejša režija je bila himnična tragedija Ivana Mraka “Marija Tudor” leta 1966 v ljubljanski Drami. Viktor Molka se je rodil na današnji dan leta 1923 v Ljubljani

—–

Prva povojna slovenska vlada  je bila izvoljena na slavnostni seji predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta 5. maja leta 1945 v Ajdovščini, njen prvi predsednik pa je postal Boris Kidrič. Na današnji dan istega leta je prišla v Ljubljano in se na velikem zborovanju na Kongresnem trgu predstavila navdušeni množici.


03.03.2024

7. marec - Narodna galerija odprla svoja vrata (1919)

Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja


03.03.2024

6. marec - Floris Oblák (1924) umetnik iz prve generacije ljubljanske likovne šole

Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

5. marec - Slavko Gliha (1940) agrarni ekonomist zavzet za kulturno dediščino

Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

4. marec - Vojko Duletič (1924) avtor šestih celovečercev

Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

3. marec - Oskar Reya (1900) začetnik sodobne meteorološke znanosti pri nas

Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

2. marec - Pino Mlakar (1907) in temelji poklicnega baleta v Ljubljani

Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

1. marec - "Sovraštvo naj ne sega prek pepela umrlih" (1916)

Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

29. februar - električna luč v Slovenski Bistrici (1924)

Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

28. februar - Jože Srebrnič (1884) in »Smrt v Brdih«

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije


22.02.2024

27. februar -Vilma Bukovec (1920) sopranistka ljubljanske Opere

Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

26. februar - slikar in grafik Jože Tisnikar (1928) "temni mdernist"

John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

25. februar - Jožef Mrak (1709) projektant klavž na Idrijci

Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

24. februar - Zinka Zorko (1936) preučevalka slovenskih narečij

Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

23. februar - Prešernov Sonetni venec prvič med bralci (1834)

Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

22. februar - dr. Valentin Meršol (1894) zdravnik in vodja slovenskega civilnega taborišča v Vetrinju

Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

21. februar - koda razpada države v zadnji ustavi nekdanje SFRJ (1974)

Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

20. februar - Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu (1954)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije


15.02.2024

19. februar - Črnomaljski zbor in Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944)

Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

18. februar - lakota in oblast spodbudita pridelavo krompirja (1833)

Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

17. februar - Skladatelj Lojze Bratuž (1902) žrtev italijanskega fašističnega nasilja

Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 13 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov