Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh oz. dogodkih, povezanih z datumom.
Ivan Vrhovec, Zvone Zorko, Janko Kostnapfel, Igor Lampret
Najbolj znano delo zgodovinarja IVANA VRHOVCA je knjiga »Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih«. Po študiju zgodovine in zemljepisa na Dunaju je bil profesor v Ljubljani in Novem mestu, pozneje pa je prevzel mesto konservatorja dunajske osrednje komisije za varstvo zgodovinskih in umetnostnih spomenikov. Ivan Vrhovec se je rodil na današnji dan leta 1853 v Ljubljani..
—–
Novinar in urednik ZVONE ZORKO je bil eden tistih, ki so v letih po osvoboditvi postavljali temelje novega slovenskega radia. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Ptuju, tam je končal tudi gimnazijo, med drugo svetovno vojno pa je vodil partizansko tehniko Mernik na Pohorju. Po krajšem vodenju Radia Maribor je leta 1946 prišel v Ljubljano in kmalu postal prvi urednik novega uredništva notranjepolitičnih oddaj. Bil je tudi prvi dopisnik Radia Ljubljana sploh – tedaj v Beogradu, pozneje pa je bil tudi naš prvi dopisnik v Avstriji. Postal je izjemen poznavalec življenja slovenske manjšine na Koroškem, med drugim pa se je posvečal tudi gospodarskim temam. Zvone Zorko je leta 1977 za svoje delo prejel Tomšičevo nagrado.
—–
Zdravnik JANKO KOSTNAPFEL se je po internaciji v Italiji leta 1943 vključil v narodnoosvobodilno gibanje ter opravljal sanitetne in politične naloge. Po koncu vojne je študiral medicino v Leningradu in Ljubljani in leta 1951 doktoriral. Nekaj časa je delal v Bosni, nato pa se je v Ljubljani specializiral iz nevropsihiatrije in leta 1972 dosegel doktorat znanosti. Delal je na Univerzitetni psihiatrični kliniki, bil redni profesor na medicinski fakulteti, stalni sodni izvedenec ter predstojnik Katedre za psihiatrijo. Preučeval je predvsem psihopatologijo borcev narodnoosvobodilne vojne ter probleme starostnikov in samomorilnost.
Janko Kostnapfel je bil član Kraljeve družbe za medicino v Londonu, častni član Slovenskega zdravniškega društva ter Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Poleg strokovno-znanstvenih člankov je po upokojitvi napisal dvanajst knjig esejističnih del in spominske proze. V njih je pokazal pristno zanimanje za človeka in njegovo vedenje, za starostnike, ki so ga še posebej zanimali že od začetka njegove zdravniške poti, pa tudi za vojno s psihološkega in filozofskega stališča. Janko Kostnapfel se je rodil na današnji dan leta 1924 v Ljubljani.
—–
Dramaturg, publicist in prevajalec IGOR LAMPRET je študiral romanistiko in slavistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani ter dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Že med študijem se je uveljavil v Eksperimentalnem gledališču Glej, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je kot dramaturg, upravnik in umetniški vodja Slovenskega ljudskega gledališča v Celju sodeloval pri vrsti uprizoritev, ki so celjski ansambel v nekaj letih naredile za enega najprodornejših pri nas.
Pozneje je bil vodja gledališkega in filmskega programa v Cankarjevem domu ter upravnik in umetniški vodja Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Bil je tudi prevajalec, zlasti iz klasične in sodobne francoske, španske in poljske dramatike ter strokovnih besedil, nekaj mesecev pred smrtjo pa je izšla knjiga njegovih dramaturških esejev z naslovom »Rabe sočutja«. Za svoje delo je Igor Lampret med drugim dobil tudi Grumovo priznanje. Rodil se je na današnji dan leta 1946 v Ljubljani.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh oz. dogodkih, povezanih z datumom.
Ivan Vrhovec, Zvone Zorko, Janko Kostnapfel, Igor Lampret
Najbolj znano delo zgodovinarja IVANA VRHOVCA je knjiga »Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih«. Po študiju zgodovine in zemljepisa na Dunaju je bil profesor v Ljubljani in Novem mestu, pozneje pa je prevzel mesto konservatorja dunajske osrednje komisije za varstvo zgodovinskih in umetnostnih spomenikov. Ivan Vrhovec se je rodil na današnji dan leta 1853 v Ljubljani..
—–
Novinar in urednik ZVONE ZORKO je bil eden tistih, ki so v letih po osvoboditvi postavljali temelje novega slovenskega radia. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Ptuju, tam je končal tudi gimnazijo, med drugo svetovno vojno pa je vodil partizansko tehniko Mernik na Pohorju. Po krajšem vodenju Radia Maribor je leta 1946 prišel v Ljubljano in kmalu postal prvi urednik novega uredništva notranjepolitičnih oddaj. Bil je tudi prvi dopisnik Radia Ljubljana sploh – tedaj v Beogradu, pozneje pa je bil tudi naš prvi dopisnik v Avstriji. Postal je izjemen poznavalec življenja slovenske manjšine na Koroškem, med drugim pa se je posvečal tudi gospodarskim temam. Zvone Zorko je leta 1977 za svoje delo prejel Tomšičevo nagrado.
—–
Zdravnik JANKO KOSTNAPFEL se je po internaciji v Italiji leta 1943 vključil v narodnoosvobodilno gibanje ter opravljal sanitetne in politične naloge. Po koncu vojne je študiral medicino v Leningradu in Ljubljani in leta 1951 doktoriral. Nekaj časa je delal v Bosni, nato pa se je v Ljubljani specializiral iz nevropsihiatrije in leta 1972 dosegel doktorat znanosti. Delal je na Univerzitetni psihiatrični kliniki, bil redni profesor na medicinski fakulteti, stalni sodni izvedenec ter predstojnik Katedre za psihiatrijo. Preučeval je predvsem psihopatologijo borcev narodnoosvobodilne vojne ter probleme starostnikov in samomorilnost.
Janko Kostnapfel je bil član Kraljeve družbe za medicino v Londonu, častni član Slovenskega zdravniškega društva ter Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Poleg strokovno-znanstvenih člankov je po upokojitvi napisal dvanajst knjig esejističnih del in spominske proze. V njih je pokazal pristno zanimanje za človeka in njegovo vedenje, za starostnike, ki so ga še posebej zanimali že od začetka njegove zdravniške poti, pa tudi za vojno s psihološkega in filozofskega stališča. Janko Kostnapfel se je rodil na današnji dan leta 1924 v Ljubljani.
—–
Dramaturg, publicist in prevajalec IGOR LAMPRET je študiral romanistiko in slavistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani ter dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Že med študijem se je uveljavil v Eksperimentalnem gledališču Glej, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je kot dramaturg, upravnik in umetniški vodja Slovenskega ljudskega gledališča v Celju sodeloval pri vrsti uprizoritev, ki so celjski ansambel v nekaj letih naredile za enega najprodornejših pri nas.
Pozneje je bil vodja gledališkega in filmskega programa v Cankarjevem domu ter upravnik in umetniški vodja Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Bil je tudi prevajalec, zlasti iz klasične in sodobne francoske, španske in poljske dramatike ter strokovnih besedil, nekaj mesecev pred smrtjo pa je izšla knjiga njegovih dramaturških esejev z naslovom »Rabe sočutja«. Za svoje delo je Igor Lampret med drugim dobil tudi Grumovo priznanje. Rodil se je na današnji dan leta 1946 v Ljubljani.
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov