Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh oz. dogodkih, povezanih z datumom.
Ivan Vrhovec, Zvone Zorko, Janko Kostnapfel, Igor Lampret
Najbolj znano delo zgodovinarja IVANA VRHOVCA je knjiga »Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih«. Po študiju zgodovine in zemljepisa na Dunaju je bil profesor v Ljubljani in Novem mestu, pozneje pa je prevzel mesto konservatorja dunajske osrednje komisije za varstvo zgodovinskih in umetnostnih spomenikov. Ivan Vrhovec se je rodil na današnji dan leta 1853 v Ljubljani..
—–
Novinar in urednik ZVONE ZORKO je bil eden tistih, ki so v letih po osvoboditvi postavljali temelje novega slovenskega radia. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Ptuju, tam je končal tudi gimnazijo, med drugo svetovno vojno pa je vodil partizansko tehniko Mernik na Pohorju. Po krajšem vodenju Radia Maribor je leta 1946 prišel v Ljubljano in kmalu postal prvi urednik novega uredništva notranjepolitičnih oddaj. Bil je tudi prvi dopisnik Radia Ljubljana sploh – tedaj v Beogradu, pozneje pa je bil tudi naš prvi dopisnik v Avstriji. Postal je izjemen poznavalec življenja slovenske manjšine na Koroškem, med drugim pa se je posvečal tudi gospodarskim temam. Zvone Zorko je leta 1977 za svoje delo prejel Tomšičevo nagrado.
—–
Zdravnik JANKO KOSTNAPFEL se je po internaciji v Italiji leta 1943 vključil v narodnoosvobodilno gibanje ter opravljal sanitetne in politične naloge. Po koncu vojne je študiral medicino v Leningradu in Ljubljani in leta 1951 doktoriral. Nekaj časa je delal v Bosni, nato pa se je v Ljubljani specializiral iz nevropsihiatrije in leta 1972 dosegel doktorat znanosti. Delal je na Univerzitetni psihiatrični kliniki, bil redni profesor na medicinski fakulteti, stalni sodni izvedenec ter predstojnik Katedre za psihiatrijo. Preučeval je predvsem psihopatologijo borcev narodnoosvobodilne vojne ter probleme starostnikov in samomorilnost.
Janko Kostnapfel je bil član Kraljeve družbe za medicino v Londonu, častni član Slovenskega zdravniškega društva ter Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Poleg strokovno-znanstvenih člankov je po upokojitvi napisal dvanajst knjig esejističnih del in spominske proze. V njih je pokazal pristno zanimanje za človeka in njegovo vedenje, za starostnike, ki so ga še posebej zanimali že od začetka njegove zdravniške poti, pa tudi za vojno s psihološkega in filozofskega stališča. Janko Kostnapfel se je rodil na današnji dan leta 1924 v Ljubljani.
—–
Dramaturg, publicist in prevajalec IGOR LAMPRET je študiral romanistiko in slavistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani ter dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Že med študijem se je uveljavil v Eksperimentalnem gledališču Glej, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je kot dramaturg, upravnik in umetniški vodja Slovenskega ljudskega gledališča v Celju sodeloval pri vrsti uprizoritev, ki so celjski ansambel v nekaj letih naredile za enega najprodornejših pri nas.
Pozneje je bil vodja gledališkega in filmskega programa v Cankarjevem domu ter upravnik in umetniški vodja Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Bil je tudi prevajalec, zlasti iz klasične in sodobne francoske, španske in poljske dramatike ter strokovnih besedil, nekaj mesecev pred smrtjo pa je izšla knjiga njegovih dramaturških esejev z naslovom »Rabe sočutja«. Za svoje delo je Igor Lampret med drugim dobil tudi Grumovo priznanje. Rodil se je na današnji dan leta 1946 v Ljubljani.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh oz. dogodkih, povezanih z datumom.
Ivan Vrhovec, Zvone Zorko, Janko Kostnapfel, Igor Lampret
Najbolj znano delo zgodovinarja IVANA VRHOVCA je knjiga »Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih«. Po študiju zgodovine in zemljepisa na Dunaju je bil profesor v Ljubljani in Novem mestu, pozneje pa je prevzel mesto konservatorja dunajske osrednje komisije za varstvo zgodovinskih in umetnostnih spomenikov. Ivan Vrhovec se je rodil na današnji dan leta 1853 v Ljubljani..
—–
Novinar in urednik ZVONE ZORKO je bil eden tistih, ki so v letih po osvoboditvi postavljali temelje novega slovenskega radia. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Ptuju, tam je končal tudi gimnazijo, med drugo svetovno vojno pa je vodil partizansko tehniko Mernik na Pohorju. Po krajšem vodenju Radia Maribor je leta 1946 prišel v Ljubljano in kmalu postal prvi urednik novega uredništva notranjepolitičnih oddaj. Bil je tudi prvi dopisnik Radia Ljubljana sploh – tedaj v Beogradu, pozneje pa je bil tudi naš prvi dopisnik v Avstriji. Postal je izjemen poznavalec življenja slovenske manjšine na Koroškem, med drugim pa se je posvečal tudi gospodarskim temam. Zvone Zorko je leta 1977 za svoje delo prejel Tomšičevo nagrado.
—–
Zdravnik JANKO KOSTNAPFEL se je po internaciji v Italiji leta 1943 vključil v narodnoosvobodilno gibanje ter opravljal sanitetne in politične naloge. Po koncu vojne je študiral medicino v Leningradu in Ljubljani in leta 1951 doktoriral. Nekaj časa je delal v Bosni, nato pa se je v Ljubljani specializiral iz nevropsihiatrije in leta 1972 dosegel doktorat znanosti. Delal je na Univerzitetni psihiatrični kliniki, bil redni profesor na medicinski fakulteti, stalni sodni izvedenec ter predstojnik Katedre za psihiatrijo. Preučeval je predvsem psihopatologijo borcev narodnoosvobodilne vojne ter probleme starostnikov in samomorilnost.
Janko Kostnapfel je bil član Kraljeve družbe za medicino v Londonu, častni član Slovenskega zdravniškega društva ter Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Poleg strokovno-znanstvenih člankov je po upokojitvi napisal dvanajst knjig esejističnih del in spominske proze. V njih je pokazal pristno zanimanje za človeka in njegovo vedenje, za starostnike, ki so ga še posebej zanimali že od začetka njegove zdravniške poti, pa tudi za vojno s psihološkega in filozofskega stališča. Janko Kostnapfel se je rodil na današnji dan leta 1924 v Ljubljani.
—–
Dramaturg, publicist in prevajalec IGOR LAMPRET je študiral romanistiko in slavistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani ter dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Že med študijem se je uveljavil v Eksperimentalnem gledališču Glej, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je kot dramaturg, upravnik in umetniški vodja Slovenskega ljudskega gledališča v Celju sodeloval pri vrsti uprizoritev, ki so celjski ansambel v nekaj letih naredile za enega najprodornejših pri nas.
Pozneje je bil vodja gledališkega in filmskega programa v Cankarjevem domu ter upravnik in umetniški vodja Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Bil je tudi prevajalec, zlasti iz klasične in sodobne francoske, španske in poljske dramatike ter strokovnih besedil, nekaj mesecev pred smrtjo pa je izšla knjiga njegovih dramaturških esejev z naslovom »Rabe sočutja«. Za svoje delo je Igor Lampret med drugim dobil tudi Grumovo priznanje. Rodil se je na današnji dan leta 1946 v Ljubljani.
Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj
Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Neveljaven email naslov