Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh oz. dogodkih, povezanih z datumom.
Ivan Vrhovec, Zvone Zorko, Janko Kostnapfel, Igor Lampret
Najbolj znano delo zgodovinarja IVANA VRHOVCA je knjiga »Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih«. Po študiju zgodovine in zemljepisa na Dunaju je bil profesor v Ljubljani in Novem mestu, pozneje pa je prevzel mesto konservatorja dunajske osrednje komisije za varstvo zgodovinskih in umetnostnih spomenikov. Ivan Vrhovec se je rodil na današnji dan leta 1853 v Ljubljani..
—–
Novinar in urednik ZVONE ZORKO je bil eden tistih, ki so v letih po osvoboditvi postavljali temelje novega slovenskega radia. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Ptuju, tam je končal tudi gimnazijo, med drugo svetovno vojno pa je vodil partizansko tehniko Mernik na Pohorju. Po krajšem vodenju Radia Maribor je leta 1946 prišel v Ljubljano in kmalu postal prvi urednik novega uredništva notranjepolitičnih oddaj. Bil je tudi prvi dopisnik Radia Ljubljana sploh – tedaj v Beogradu, pozneje pa je bil tudi naš prvi dopisnik v Avstriji. Postal je izjemen poznavalec življenja slovenske manjšine na Koroškem, med drugim pa se je posvečal tudi gospodarskim temam. Zvone Zorko je leta 1977 za svoje delo prejel Tomšičevo nagrado.
—–
Zdravnik JANKO KOSTNAPFEL se je po internaciji v Italiji leta 1943 vključil v narodnoosvobodilno gibanje ter opravljal sanitetne in politične naloge. Po koncu vojne je študiral medicino v Leningradu in Ljubljani in leta 1951 doktoriral. Nekaj časa je delal v Bosni, nato pa se je v Ljubljani specializiral iz nevropsihiatrije in leta 1972 dosegel doktorat znanosti. Delal je na Univerzitetni psihiatrični kliniki, bil redni profesor na medicinski fakulteti, stalni sodni izvedenec ter predstojnik Katedre za psihiatrijo. Preučeval je predvsem psihopatologijo borcev narodnoosvobodilne vojne ter probleme starostnikov in samomorilnost.
Janko Kostnapfel je bil član Kraljeve družbe za medicino v Londonu, častni član Slovenskega zdravniškega društva ter Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Poleg strokovno-znanstvenih člankov je po upokojitvi napisal dvanajst knjig esejističnih del in spominske proze. V njih je pokazal pristno zanimanje za človeka in njegovo vedenje, za starostnike, ki so ga še posebej zanimali že od začetka njegove zdravniške poti, pa tudi za vojno s psihološkega in filozofskega stališča. Janko Kostnapfel se je rodil na današnji dan leta 1924 v Ljubljani.
—–
Dramaturg, publicist in prevajalec IGOR LAMPRET je študiral romanistiko in slavistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani ter dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Že med študijem se je uveljavil v Eksperimentalnem gledališču Glej, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je kot dramaturg, upravnik in umetniški vodja Slovenskega ljudskega gledališča v Celju sodeloval pri vrsti uprizoritev, ki so celjski ansambel v nekaj letih naredile za enega najprodornejših pri nas.
Pozneje je bil vodja gledališkega in filmskega programa v Cankarjevem domu ter upravnik in umetniški vodja Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Bil je tudi prevajalec, zlasti iz klasične in sodobne francoske, španske in poljske dramatike ter strokovnih besedil, nekaj mesecev pred smrtjo pa je izšla knjiga njegovih dramaturških esejev z naslovom »Rabe sočutja«. Za svoje delo je Igor Lampret med drugim dobil tudi Grumovo priznanje. Rodil se je na današnji dan leta 1946 v Ljubljani.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh oz. dogodkih, povezanih z datumom.
Ivan Vrhovec, Zvone Zorko, Janko Kostnapfel, Igor Lampret
Najbolj znano delo zgodovinarja IVANA VRHOVCA je knjiga »Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih«. Po študiju zgodovine in zemljepisa na Dunaju je bil profesor v Ljubljani in Novem mestu, pozneje pa je prevzel mesto konservatorja dunajske osrednje komisije za varstvo zgodovinskih in umetnostnih spomenikov. Ivan Vrhovec se je rodil na današnji dan leta 1853 v Ljubljani..
—–
Novinar in urednik ZVONE ZORKO je bil eden tistih, ki so v letih po osvoboditvi postavljali temelje novega slovenskega radia. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Ptuju, tam je končal tudi gimnazijo, med drugo svetovno vojno pa je vodil partizansko tehniko Mernik na Pohorju. Po krajšem vodenju Radia Maribor je leta 1946 prišel v Ljubljano in kmalu postal prvi urednik novega uredništva notranjepolitičnih oddaj. Bil je tudi prvi dopisnik Radia Ljubljana sploh – tedaj v Beogradu, pozneje pa je bil tudi naš prvi dopisnik v Avstriji. Postal je izjemen poznavalec življenja slovenske manjšine na Koroškem, med drugim pa se je posvečal tudi gospodarskim temam. Zvone Zorko je leta 1977 za svoje delo prejel Tomšičevo nagrado.
—–
Zdravnik JANKO KOSTNAPFEL se je po internaciji v Italiji leta 1943 vključil v narodnoosvobodilno gibanje ter opravljal sanitetne in politične naloge. Po koncu vojne je študiral medicino v Leningradu in Ljubljani in leta 1951 doktoriral. Nekaj časa je delal v Bosni, nato pa se je v Ljubljani specializiral iz nevropsihiatrije in leta 1972 dosegel doktorat znanosti. Delal je na Univerzitetni psihiatrični kliniki, bil redni profesor na medicinski fakulteti, stalni sodni izvedenec ter predstojnik Katedre za psihiatrijo. Preučeval je predvsem psihopatologijo borcev narodnoosvobodilne vojne ter probleme starostnikov in samomorilnost.
Janko Kostnapfel je bil član Kraljeve družbe za medicino v Londonu, častni član Slovenskega zdravniškega društva ter Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Poleg strokovno-znanstvenih člankov je po upokojitvi napisal dvanajst knjig esejističnih del in spominske proze. V njih je pokazal pristno zanimanje za človeka in njegovo vedenje, za starostnike, ki so ga še posebej zanimali že od začetka njegove zdravniške poti, pa tudi za vojno s psihološkega in filozofskega stališča. Janko Kostnapfel se je rodil na današnji dan leta 1924 v Ljubljani.
—–
Dramaturg, publicist in prevajalec IGOR LAMPRET je študiral romanistiko in slavistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani ter dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Že med študijem se je uveljavil v Eksperimentalnem gledališču Glej, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je kot dramaturg, upravnik in umetniški vodja Slovenskega ljudskega gledališča v Celju sodeloval pri vrsti uprizoritev, ki so celjski ansambel v nekaj letih naredile za enega najprodornejših pri nas.
Pozneje je bil vodja gledališkega in filmskega programa v Cankarjevem domu ter upravnik in umetniški vodja Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Bil je tudi prevajalec, zlasti iz klasične in sodobne francoske, španske in poljske dramatike ter strokovnih besedil, nekaj mesecev pred smrtjo pa je izšla knjiga njegovih dramaturških esejev z naslovom »Rabe sočutja«. Za svoje delo je Igor Lampret med drugim dobil tudi Grumovo priznanje. Rodil se je na današnji dan leta 1946 v Ljubljani.
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov