Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

22. MAJ

22.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so povezani s tem datumom.

Filip Trpin, Vilko Novak, Artur Conan Doyle

10. aprila leta 1004 je kancler Egilbert v Tridentu overovil listino, s katero je nemški kralj in rimski cesar Henrik II. podaril briksenški škofiji s sedežem na južnem Tirolskem posestvo Bled. S to darovnico je bilo ime Bleda prvič zapisano v zgodovinskih virih. V nekaj mlajši listini, izdani na današnji dan leta 1011, pa je prvič omenjen blejski grad, in sicer kot “castellum Veldes”. Henrik II. ga je skupaj s precejšnjo površino obdelovalne zemlje prav tako podaril briksenškim škofom. Tako ta utrdba nad Blejskim jezerom, o velikosti katere sicer ni bilo podatkov, a je bila gotovo dosti skromnejša kot današnja, sodi med najstarejše v virih imenovane gradove na slovenskih tleh.

Grad je bil kar osem stoletij upravno, gospodarsko in kulturno središče briksenske zemljiške posesti, ki so jo imeli še na Tirolskem, Bavarskem in Koroškem. Lastniki, škofje, so grad bolj poredko obiskovali, med sicer najznamenitejšimi obiskovalci pa je bil tudi začetnik slovenske književnosti Primož Trubar. Po podatkih v Narodnem muzeju Slovenije je na blejskem gradu bival 23. in 24. junija leta 1561, ko se je iz pregnanstva v Nemčiji vračal domov na Kranjsko. Gostil ga je grof Herbert Turjaški, tedanji zakupnik gradu, ki je podpiral protestantizem.

Danes je blejski grad, od leta 1999 tudi kulturni spomenik državnega pomena, predvsem turistični objekt s skoraj 400.000 obiskovalci na leto,  prenovljena muzejska razstava in različne prireditve pa hkrati poljudno prikazujejo tudi zgodovino Bleda in okolice vse od prazgodovine do sodobnosti.

—–

Teološki pisec  FILIP  TRPIN  se je rodil leta 1603 ali 1604 v Selcah nad Škofjo Loko.  V Gradcu je študiral filozofijo in teologijo ter bil leta 1630 posvečen. Nato je bil župnik na Ptuju, v Gornjem Gradu, Kranju in Braslovčah, od leta 1655 do 76 pa generalni vikar ljubljanske škofije. V Gornjem Gradu je v semenišču Collegium Marianum sodeloval pri vzgoji duhovnikov in urejal škofijsko knjižnico. Kot dober poznavalec slovenskega jezika si je Filip Terpin prizadeval za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, spodbujal prevajanje v slovenščino in tudi sam prevajal.

—–

Novinar, urednik in prevajalec VILKO  NOVAK  je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz francoščine in angleščine, nato poučeval na srednji šoli, leta 1969 pa se je zaposlil pri Časopisno založniškem podjetju Delo. Med drugim je bil dopisnik iz Pariza, urednik osrednjega uredništva, snovalec ter glavni in odgovorni urednik prve slovenske revije za računalništvo Moj mikro ter urednik revij Radar, Stop, Tovariš, Telex in Avto. Vilko Novak je tudi prevajal iz angleščine, francoščine in italijanščine. Rodil se je na današnji dan leta 1937 v Mariboru.

—–

Angleški  pisatelj  ARTUR  CONAN  DOYLE,  po poklicu sicer zdravnik, je sprva pisal zgodovinske romane, leta 1887 pa je objavil zgodbo »Študija v škrlatnem«, v kateri je prvikrat nastopil Sherlock Holmes, bistroumni detektiv sloke postave s karirasto kapo in obvezno pipo v ustih, že v drugi zgodbi pa se mu je pridružil dobrodušni zdravnik Watson. Zgodbe, polne skrivnostnosti in razburljivosti, je objavljal v časopisu in jih pozneje izdal v več zbirkah. Doyla je pisanje teh detektivk tako izčrpalo, da je slovitemu detektivu po šestih letih namenil literarno smrt, vendar ga je na zahtevo bralcev moral kmalu oživiti.

Doyle je ves čas delal tudi kot zdravnik. Za delo v poljski bolnišnici med bursko vojno v Južni Afriki leta 1902 je dobil plemiški naslov, po sinovi smrti med prvo svetovno vojno pa se je popolnoma posvetil spiritizmu. Literarni oče slovitega Sherlocka Holmesa, Artur Conan Doyle, se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Edinburghu na Škotskem.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

22. MAJ

22.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so povezani s tem datumom.

Filip Trpin, Vilko Novak, Artur Conan Doyle

10. aprila leta 1004 je kancler Egilbert v Tridentu overovil listino, s katero je nemški kralj in rimski cesar Henrik II. podaril briksenški škofiji s sedežem na južnem Tirolskem posestvo Bled. S to darovnico je bilo ime Bleda prvič zapisano v zgodovinskih virih. V nekaj mlajši listini, izdani na današnji dan leta 1011, pa je prvič omenjen blejski grad, in sicer kot “castellum Veldes”. Henrik II. ga je skupaj s precejšnjo površino obdelovalne zemlje prav tako podaril briksenškim škofom. Tako ta utrdba nad Blejskim jezerom, o velikosti katere sicer ni bilo podatkov, a je bila gotovo dosti skromnejša kot današnja, sodi med najstarejše v virih imenovane gradove na slovenskih tleh.

Grad je bil kar osem stoletij upravno, gospodarsko in kulturno središče briksenske zemljiške posesti, ki so jo imeli še na Tirolskem, Bavarskem in Koroškem. Lastniki, škofje, so grad bolj poredko obiskovali, med sicer najznamenitejšimi obiskovalci pa je bil tudi začetnik slovenske književnosti Primož Trubar. Po podatkih v Narodnem muzeju Slovenije je na blejskem gradu bival 23. in 24. junija leta 1561, ko se je iz pregnanstva v Nemčiji vračal domov na Kranjsko. Gostil ga je grof Herbert Turjaški, tedanji zakupnik gradu, ki je podpiral protestantizem.

Danes je blejski grad, od leta 1999 tudi kulturni spomenik državnega pomena, predvsem turistični objekt s skoraj 400.000 obiskovalci na leto,  prenovljena muzejska razstava in različne prireditve pa hkrati poljudno prikazujejo tudi zgodovino Bleda in okolice vse od prazgodovine do sodobnosti.

—–

Teološki pisec  FILIP  TRPIN  se je rodil leta 1603 ali 1604 v Selcah nad Škofjo Loko.  V Gradcu je študiral filozofijo in teologijo ter bil leta 1630 posvečen. Nato je bil župnik na Ptuju, v Gornjem Gradu, Kranju in Braslovčah, od leta 1655 do 76 pa generalni vikar ljubljanske škofije. V Gornjem Gradu je v semenišču Collegium Marianum sodeloval pri vzgoji duhovnikov in urejal škofijsko knjižnico. Kot dober poznavalec slovenskega jezika si je Filip Terpin prizadeval za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, spodbujal prevajanje v slovenščino in tudi sam prevajal.

—–

Novinar, urednik in prevajalec VILKO  NOVAK  je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz francoščine in angleščine, nato poučeval na srednji šoli, leta 1969 pa se je zaposlil pri Časopisno založniškem podjetju Delo. Med drugim je bil dopisnik iz Pariza, urednik osrednjega uredništva, snovalec ter glavni in odgovorni urednik prve slovenske revije za računalništvo Moj mikro ter urednik revij Radar, Stop, Tovariš, Telex in Avto. Vilko Novak je tudi prevajal iz angleščine, francoščine in italijanščine. Rodil se je na današnji dan leta 1937 v Mariboru.

—–

Angleški  pisatelj  ARTUR  CONAN  DOYLE,  po poklicu sicer zdravnik, je sprva pisal zgodovinske romane, leta 1887 pa je objavil zgodbo »Študija v škrlatnem«, v kateri je prvikrat nastopil Sherlock Holmes, bistroumni detektiv sloke postave s karirasto kapo in obvezno pipo v ustih, že v drugi zgodbi pa se mu je pridružil dobrodušni zdravnik Watson. Zgodbe, polne skrivnostnosti in razburljivosti, je objavljal v časopisu in jih pozneje izdal v več zbirkah. Doyla je pisanje teh detektivk tako izčrpalo, da je slovitemu detektivu po šestih letih namenil literarno smrt, vendar ga je na zahtevo bralcev moral kmalu oživiti.

Doyle je ves čas delal tudi kot zdravnik. Za delo v poljski bolnišnici med bursko vojno v Južni Afriki leta 1902 je dobil plemiški naslov, po sinovi smrti med prvo svetovno vojno pa se je popolnoma posvetil spiritizmu. Literarni oče slovitega Sherlocka Holmesa, Artur Conan Doyle, se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Edinburghu na Škotskem.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov