Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so povezani s tem datumom.

Filip Trpin, Vilko Novak, Artur Conan Doyle

10. aprila leta 1004 je kancler Egilbert v Tridentu overovil listino, s katero je nemški kralj in rimski cesar Henrik II. podaril briksenški škofiji s sedežem na južnem Tirolskem posestvo Bled. S to darovnico je bilo ime Bleda prvič zapisano v zgodovinskih virih. V nekaj mlajši listini, izdani na današnji dan leta 1011, pa je prvič omenjen blejski grad, in sicer kot “castellum Veldes”. Henrik II. ga je skupaj s precejšnjo površino obdelovalne zemlje prav tako podaril briksenškim škofom. Tako ta utrdba nad Blejskim jezerom, o velikosti katere sicer ni bilo podatkov, a je bila gotovo dosti skromnejša kot današnja, sodi med najstarejše v virih imenovane gradove na slovenskih tleh.

Grad je bil kar osem stoletij upravno, gospodarsko in kulturno središče briksenske zemljiške posesti, ki so jo imeli še na Tirolskem, Bavarskem in Koroškem. Lastniki, škofje, so grad bolj poredko obiskovali, med sicer najznamenitejšimi obiskovalci pa je bil tudi začetnik slovenske književnosti Primož Trubar. Po podatkih v Narodnem muzeju Slovenije je na blejskem gradu bival 23. in 24. junija leta 1561, ko se je iz pregnanstva v Nemčiji vračal domov na Kranjsko. Gostil ga je grof Herbert Turjaški, tedanji zakupnik gradu, ki je podpiral protestantizem.

Danes je blejski grad, od leta 1999 tudi kulturni spomenik državnega pomena, predvsem turistični objekt s skoraj 400.000 obiskovalci na leto,  prenovljena muzejska razstava in različne prireditve pa hkrati poljudno prikazujejo tudi zgodovino Bleda in okolice vse od prazgodovine do sodobnosti.

—–

Teološki pisec  FILIP  TRPIN  se je rodil leta 1603 ali 1604 v Selcah nad Škofjo Loko.  V Gradcu je študiral filozofijo in teologijo ter bil leta 1630 posvečen. Nato je bil župnik na Ptuju, v Gornjem Gradu, Kranju in Braslovčah, od leta 1655 do 76 pa generalni vikar ljubljanske škofije. V Gornjem Gradu je v semenišču Collegium Marianum sodeloval pri vzgoji duhovnikov in urejal škofijsko knjižnico. Kot dober poznavalec slovenskega jezika si je Filip Terpin prizadeval za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, spodbujal prevajanje v slovenščino in tudi sam prevajal.

—–

Novinar, urednik in prevajalec VILKO  NOVAK  je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz francoščine in angleščine, nato poučeval na srednji šoli, leta 1969 pa se je zaposlil pri Časopisno založniškem podjetju Delo. Med drugim je bil dopisnik iz Pariza, urednik osrednjega uredništva, snovalec ter glavni in odgovorni urednik prve slovenske revije za računalništvo Moj mikro ter urednik revij Radar, Stop, Tovariš, Telex in Avto. Vilko Novak je tudi prevajal iz angleščine, francoščine in italijanščine. Rodil se je na današnji dan leta 1937 v Mariboru.

—–

Angleški  pisatelj  ARTUR  CONAN  DOYLE,  po poklicu sicer zdravnik, je sprva pisal zgodovinske romane, leta 1887 pa je objavil zgodbo »Študija v škrlatnem«, v kateri je prvikrat nastopil Sherlock Holmes, bistroumni detektiv sloke postave s karirasto kapo in obvezno pipo v ustih, že v drugi zgodbi pa se mu je pridružil dobrodušni zdravnik Watson. Zgodbe, polne skrivnostnosti in razburljivosti, je objavljal v časopisu in jih pozneje izdal v več zbirkah. Doyla je pisanje teh detektivk tako izčrpalo, da je slovitemu detektivu po šestih letih namenil literarno smrt, vendar ga je na zahtevo bralcev moral kmalu oživiti.

Doyle je ves čas delal tudi kot zdravnik. Za delo v poljski bolnišnici med bursko vojno v Južni Afriki leta 1902 je dobil plemiški naslov, po sinovi smrti med prvo svetovno vojno pa se je popolnoma posvetil spiritizmu. Literarni oče slovitega Sherlocka Holmesa, Artur Conan Doyle, se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Edinburghu na Škotskem.