Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rasto Pustoslemšek, Albert Sirk, Ernest Vranc
Novinar RASTO PUSTOSLEMŠEK je na pobudo češke Zveze slovanskih časnikarjev skupaj s Franom Govekarjem leta 1905 ustanovil Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev. Prizadeval si je za razvijanje stikov Slovencev z južnoslovanskimi narodi; tako je leta 1921 sodeloval pri ustanovitvi Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Ljubljani, pet let pozneje Vodnikove družbe, leta 1936 pa je ustanovil Jugoslovansko-bolgarsko ligo. Za preučevanje razvoja slovenskega novinarstva sta posebno pomembna njegova članka »Začetki stanovske organizacije slovenskih novinarjev« in »Ko smo pripravljali pota …« Rasto Pustoslemšek se je rodil na današnji dan leta 1875 v Lučah ob Savinji.
—–
Slikar ALBERT SIRK je najprej poučeval risanje na tržaški gimnaziji, ko pa so ga fašistične oblasti kot nezanesljivega odpustile, se je preselil v Celje. Kot slikar je bil realist z izrazitim nadihom romantizma. Največ je slikal morje, morsko obalo, mornarje in ribiče in zato ga štejejo za prvega in najdoslednejšega slovenskega marinista. Albert Sirk se je rodil na današnji dan leta 1887 v Svetem Križu pri Trstu.
—–
Pedagog ERNEST VRANC je po klasični gimnaziji v Mariboru leta 1923 na učiteljišču opravil še strokovni učiteljski izpit. Nato je poučeval na osnovnih šolah na Štajerskem in bil šolski nadzornik v Laškem. Medtem je diplomiral še na višji pedagoški šoli v Zagrebu. Med vojno je poučeval v Gradcu, po njej pa na ljubljanskem učiteljišču ter predaval na pedagoških tečajih po slovenskih mestih.
V letih pred drugo svetovno vojno je posredno in neposredno vplival na spreminjanje politične in pedagoške miselnosti in zavesti učiteljev; ti naj bi s svojim delom “služili mladim in ljudstvu ter mu ponujali doseči boljšo in srečnejšo prihodnost”. Posvetil se je delovni šoli s strnjenim poukom ter šolskim reformnim vprašanjem. Napisal je več knjig, sodeloval pri sestavljanju čitank za osnovne šole ter objavljal članke v pedagoškem tisku. Ernest Vranc se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti na Pónikvi pri Šentjurju.
—–
»Vljudno se naznanja slavnemu občinstvu, da so se v nedeljo, dne 26. tega meseca, začele predstave v salonu ´Kinematograf EDISON´ na Dunajski cesti, nasproti kavarne Evropa.
Cene od 10 do 30 krajcarjev. Za društva in dijake se bodo napravili posebni bloki po znižanih cenah! Kinematograf je za stalno naseljen!«
Taki plakati so naznanjali, da so na današnji dan leta 1907 imeli v Ljubljani prvo kino predstavo v pravem, stalnem, in ne potujočem kinematografu. Mimogrede: v New Yorku so prvi stalni kinematograf odprli le dve leti prej. V dvorani kina Edison je bilo prostora za približno sto ljudi, predstave so trajale uro dolgo, v tem času pa so zavrteli pet do šest filmov. Tedaj je bilo običajno, da je imel spored v sredi daljšo dramo, začenjal in končeval pa se je s kakšno zabavno zgodbo.
V prvih dneh je bil spored ene predstave tak: »Priporočljiva sobarica (smešno), Čudežni salon (fantastično), Vila (drama v petih slikah) ter Moja srajca gori (velekomično).«
Kdaj pa kdaj so predvajali tudi »erotične« filme (v velikih narekovajih v primerjavi z današnjimi seveda), vendar so bile to posebne predstave samo za moške. Za ilustracijo le dva naslova: »Mlada zakonca« in »Dama v kopelji«.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Rasto Pustoslemšek, Albert Sirk, Ernest Vranc
Novinar RASTO PUSTOSLEMŠEK je na pobudo češke Zveze slovanskih časnikarjev skupaj s Franom Govekarjem leta 1905 ustanovil Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev. Prizadeval si je za razvijanje stikov Slovencev z južnoslovanskimi narodi; tako je leta 1921 sodeloval pri ustanovitvi Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Ljubljani, pet let pozneje Vodnikove družbe, leta 1936 pa je ustanovil Jugoslovansko-bolgarsko ligo. Za preučevanje razvoja slovenskega novinarstva sta posebno pomembna njegova članka »Začetki stanovske organizacije slovenskih novinarjev« in »Ko smo pripravljali pota …« Rasto Pustoslemšek se je rodil na današnji dan leta 1875 v Lučah ob Savinji.
—–
Slikar ALBERT SIRK je najprej poučeval risanje na tržaški gimnaziji, ko pa so ga fašistične oblasti kot nezanesljivega odpustile, se je preselil v Celje. Kot slikar je bil realist z izrazitim nadihom romantizma. Največ je slikal morje, morsko obalo, mornarje in ribiče in zato ga štejejo za prvega in najdoslednejšega slovenskega marinista. Albert Sirk se je rodil na današnji dan leta 1887 v Svetem Križu pri Trstu.
—–
Pedagog ERNEST VRANC je po klasični gimnaziji v Mariboru leta 1923 na učiteljišču opravil še strokovni učiteljski izpit. Nato je poučeval na osnovnih šolah na Štajerskem in bil šolski nadzornik v Laškem. Medtem je diplomiral še na višji pedagoški šoli v Zagrebu. Med vojno je poučeval v Gradcu, po njej pa na ljubljanskem učiteljišču ter predaval na pedagoških tečajih po slovenskih mestih.
V letih pred drugo svetovno vojno je posredno in neposredno vplival na spreminjanje politične in pedagoške miselnosti in zavesti učiteljev; ti naj bi s svojim delom “služili mladim in ljudstvu ter mu ponujali doseči boljšo in srečnejšo prihodnost”. Posvetil se je delovni šoli s strnjenim poukom ter šolskim reformnim vprašanjem. Napisal je več knjig, sodeloval pri sestavljanju čitank za osnovne šole ter objavljal članke v pedagoškem tisku. Ernest Vranc se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti na Pónikvi pri Šentjurju.
—–
»Vljudno se naznanja slavnemu občinstvu, da so se v nedeljo, dne 26. tega meseca, začele predstave v salonu ´Kinematograf EDISON´ na Dunajski cesti, nasproti kavarne Evropa.
Cene od 10 do 30 krajcarjev. Za društva in dijake se bodo napravili posebni bloki po znižanih cenah! Kinematograf je za stalno naseljen!«
Taki plakati so naznanjali, da so na današnji dan leta 1907 imeli v Ljubljani prvo kino predstavo v pravem, stalnem, in ne potujočem kinematografu. Mimogrede: v New Yorku so prvi stalni kinematograf odprli le dve leti prej. V dvorani kina Edison je bilo prostora za približno sto ljudi, predstave so trajale uro dolgo, v tem času pa so zavrteli pet do šest filmov. Tedaj je bilo običajno, da je imel spored v sredi daljšo dramo, začenjal in končeval pa se je s kakšno zabavno zgodbo.
V prvih dneh je bil spored ene predstave tak: »Priporočljiva sobarica (smešno), Čudežni salon (fantastično), Vila (drama v petih slikah) ter Moja srajca gori (velekomično).«
Kdaj pa kdaj so predvajali tudi »erotične« filme (v velikih narekovajih v primerjavi z današnjimi seveda), vendar so bile to posebne predstave samo za moške. Za ilustracijo le dva naslova: »Mlada zakonca« in »Dama v kopelji«.
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov