Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rasto Pustoslemšek, Albert Sirk, Ernest Vranc
Novinar RASTO PUSTOSLEMŠEK je na pobudo češke Zveze slovanskih časnikarjev skupaj s Franom Govekarjem leta 1905 ustanovil Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev. Prizadeval si je za razvijanje stikov Slovencev z južnoslovanskimi narodi; tako je leta 1921 sodeloval pri ustanovitvi Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Ljubljani, pet let pozneje Vodnikove družbe, leta 1936 pa je ustanovil Jugoslovansko-bolgarsko ligo. Za preučevanje razvoja slovenskega novinarstva sta posebno pomembna njegova članka »Začetki stanovske organizacije slovenskih novinarjev« in »Ko smo pripravljali pota …« Rasto Pustoslemšek se je rodil na današnji dan leta 1875 v Lučah ob Savinji.
—–
Slikar ALBERT SIRK je najprej poučeval risanje na tržaški gimnaziji, ko pa so ga fašistične oblasti kot nezanesljivega odpustile, se je preselil v Celje. Kot slikar je bil realist z izrazitim nadihom romantizma. Največ je slikal morje, morsko obalo, mornarje in ribiče in zato ga štejejo za prvega in najdoslednejšega slovenskega marinista. Albert Sirk se je rodil na današnji dan leta 1887 v Svetem Križu pri Trstu.
—–
Pedagog ERNEST VRANC je po klasični gimnaziji v Mariboru leta 1923 na učiteljišču opravil še strokovni učiteljski izpit. Nato je poučeval na osnovnih šolah na Štajerskem in bil šolski nadzornik v Laškem. Medtem je diplomiral še na višji pedagoški šoli v Zagrebu. Med vojno je poučeval v Gradcu, po njej pa na ljubljanskem učiteljišču ter predaval na pedagoških tečajih po slovenskih mestih.
V letih pred drugo svetovno vojno je posredno in neposredno vplival na spreminjanje politične in pedagoške miselnosti in zavesti učiteljev; ti naj bi s svojim delom “služili mladim in ljudstvu ter mu ponujali doseči boljšo in srečnejšo prihodnost”. Posvetil se je delovni šoli s strnjenim poukom ter šolskim reformnim vprašanjem. Napisal je več knjig, sodeloval pri sestavljanju čitank za osnovne šole ter objavljal članke v pedagoškem tisku. Ernest Vranc se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti na Pónikvi pri Šentjurju.
—–
»Vljudno se naznanja slavnemu občinstvu, da so se v nedeljo, dne 26. tega meseca, začele predstave v salonu ´Kinematograf EDISON´ na Dunajski cesti, nasproti kavarne Evropa.
Cene od 10 do 30 krajcarjev. Za društva in dijake se bodo napravili posebni bloki po znižanih cenah! Kinematograf je za stalno naseljen!«
Taki plakati so naznanjali, da so na današnji dan leta 1907 imeli v Ljubljani prvo kino predstavo v pravem, stalnem, in ne potujočem kinematografu. Mimogrede: v New Yorku so prvi stalni kinematograf odprli le dve leti prej. V dvorani kina Edison je bilo prostora za približno sto ljudi, predstave so trajale uro dolgo, v tem času pa so zavrteli pet do šest filmov. Tedaj je bilo običajno, da je imel spored v sredi daljšo dramo, začenjal in končeval pa se je s kakšno zabavno zgodbo.
V prvih dneh je bil spored ene predstave tak: »Priporočljiva sobarica (smešno), Čudežni salon (fantastično), Vila (drama v petih slikah) ter Moja srajca gori (velekomično).«
Kdaj pa kdaj so predvajali tudi »erotične« filme (v velikih narekovajih v primerjavi z današnjimi seveda), vendar so bile to posebne predstave samo za moške. Za ilustracijo le dva naslova: »Mlada zakonca« in »Dama v kopelji«.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Rasto Pustoslemšek, Albert Sirk, Ernest Vranc
Novinar RASTO PUSTOSLEMŠEK je na pobudo češke Zveze slovanskih časnikarjev skupaj s Franom Govekarjem leta 1905 ustanovil Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev. Prizadeval si je za razvijanje stikov Slovencev z južnoslovanskimi narodi; tako je leta 1921 sodeloval pri ustanovitvi Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Ljubljani, pet let pozneje Vodnikove družbe, leta 1936 pa je ustanovil Jugoslovansko-bolgarsko ligo. Za preučevanje razvoja slovenskega novinarstva sta posebno pomembna njegova članka »Začetki stanovske organizacije slovenskih novinarjev« in »Ko smo pripravljali pota …« Rasto Pustoslemšek se je rodil na današnji dan leta 1875 v Lučah ob Savinji.
—–
Slikar ALBERT SIRK je najprej poučeval risanje na tržaški gimnaziji, ko pa so ga fašistične oblasti kot nezanesljivega odpustile, se je preselil v Celje. Kot slikar je bil realist z izrazitim nadihom romantizma. Največ je slikal morje, morsko obalo, mornarje in ribiče in zato ga štejejo za prvega in najdoslednejšega slovenskega marinista. Albert Sirk se je rodil na današnji dan leta 1887 v Svetem Križu pri Trstu.
—–
Pedagog ERNEST VRANC je po klasični gimnaziji v Mariboru leta 1923 na učiteljišču opravil še strokovni učiteljski izpit. Nato je poučeval na osnovnih šolah na Štajerskem in bil šolski nadzornik v Laškem. Medtem je diplomiral še na višji pedagoški šoli v Zagrebu. Med vojno je poučeval v Gradcu, po njej pa na ljubljanskem učiteljišču ter predaval na pedagoških tečajih po slovenskih mestih.
V letih pred drugo svetovno vojno je posredno in neposredno vplival na spreminjanje politične in pedagoške miselnosti in zavesti učiteljev; ti naj bi s svojim delom “služili mladim in ljudstvu ter mu ponujali doseči boljšo in srečnejšo prihodnost”. Posvetil se je delovni šoli s strnjenim poukom ter šolskim reformnim vprašanjem. Napisal je več knjig, sodeloval pri sestavljanju čitank za osnovne šole ter objavljal članke v pedagoškem tisku. Ernest Vranc se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti na Pónikvi pri Šentjurju.
—–
»Vljudno se naznanja slavnemu občinstvu, da so se v nedeljo, dne 26. tega meseca, začele predstave v salonu ´Kinematograf EDISON´ na Dunajski cesti, nasproti kavarne Evropa.
Cene od 10 do 30 krajcarjev. Za društva in dijake se bodo napravili posebni bloki po znižanih cenah! Kinematograf je za stalno naseljen!«
Taki plakati so naznanjali, da so na današnji dan leta 1907 imeli v Ljubljani prvo kino predstavo v pravem, stalnem, in ne potujočem kinematografu. Mimogrede: v New Yorku so prvi stalni kinematograf odprli le dve leti prej. V dvorani kina Edison je bilo prostora za približno sto ljudi, predstave so trajale uro dolgo, v tem času pa so zavrteli pet do šest filmov. Tedaj je bilo običajno, da je imel spored v sredi daljšo dramo, začenjal in končeval pa se je s kakšno zabavno zgodbo.
V prvih dneh je bil spored ene predstave tak: »Priporočljiva sobarica (smešno), Čudežni salon (fantastično), Vila (drama v petih slikah) ter Moja srajca gori (velekomično).«
Kdaj pa kdaj so predvajali tudi »erotične« filme (v velikih narekovajih v primerjavi z današnjimi seveda), vendar so bile to posebne predstave samo za moške. Za ilustracijo le dva naslova: »Mlada zakonca« in »Dama v kopelji«.
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov