Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Henrik Kosta, Ivan Nabergoj, Anton Ravnik, Nada Vidmar
Na današnji dan leta 1796 se je v Ljubljani rodil zgodovinar HENRIK COSTA. Bil je učenec in pozneje prijatelj Valentina Vodnika. Politično je bil konservativen, saj je nasprotoval političnemu programu Slovencev, ne pa njihovemu jeziku in kulturi. Zbiral je časopise in druge dokumente svoje dobe ter si s pisano besedo in dejanji prizadeval ohraniti ta del naše zgodovine.
—–
Politik IVAN NABERGOJ je v drugi polovici 19. stoletja sodeloval v čitalniškem in taborskem gibanju v tržaški okolici in drugod na Primorskem. Kot tržaški mestni svetnik si je prizadeval za slovensko šolstvo v vaseh v okolici Trsta, sodeloval pri ustanavljanju različnih gospodarskih organizacij tržaških Slovencev in vodil njihovo politično društvo Edinost. Tudi kot poslanec dunajskega parlamenta je bil bolj slogaš kot pa liberalec. Ivan Nabergoj, ki se je rodil na današnji dan leta 1835 na Proséku pri Trstu, je bil med najuglednejšimi politiki na Primorskem.
—–
Razvoj ljubljanske industrije po uvedbi obrtne svobode pred poldrugim stoletjem in postopno priseljevanje sta prispevala k povečanju stanovanjske stiske, zaradi revščine pa so v skromnem stanovanju bivale celo po dve ali tri delavske družine. Zato so na današnji dan leta 1866 v Ljubljani ustanovili »Društvo za gradnjo delavskih stanovanj za oženjene in neoženjene delavce«.
V naslednjih dveh desetletjih je društvo sezidalo vrsto ličnih stanovanjskih hiš za 91 družin v Hranilniški ulici za Bežigradom. Ta stanovanja pa so seveda lahko najeli le bolje plačani delavci: prevladovali so mizarji, železniški uslužbenci, ključavničarji in čevljarji. Poleg teh hiš so po potresu leta 1895 v Ljubljani zgradili še kolonije »majhnih, a zdravih in ličnih delavskih hišic« ob Koleziji, v Zeleni jami in Rožni dolini.
—–
Klavirski pedagog in pianist ANTON RAVNIK je diplomiral na konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani, se izpopolnjeval v Pragi in Brnu ter leta 1926 diplomiral na mojstrski šoli praškega konservatorija. Od tedaj je poučeval klavir na Državnem konservatoriju, v letih od 1940 do 1967 pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Med prvimi je uvedel in izpopolnil učno metodo, ki pri klavirski igri poudarja tehnično podlago kot pogoj za interpretacijo. Uveljavil se je tudi kot solist in klavirski spremljevalec z velikim tehničnim znanjem in pretanjeno muzikalnostjo. Anton Ravnik se je rodil na današnji dan leta 1895 v Bohinjski Bistrici.
—–
Sopranistka, operna in koncertna pevka NADA VIDMAR se je rodila na današnji dan leta 1917 v begunskem taborišču Bruck na Litvi. Petje je študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani in v začetku druge svetovne vojne že nastopala v ljubljanski Operi. Leta 1943 je postala članica partizanskega gledališča na osvobojenem ozemlju, od konca vojne do leta 1972 pa je bila stalno zaposlena v ljubljanski Operi. Poleg številnih opernih vlog je kot koncertna pevka nastopala v tridesetih velikih vokalno-instrumentalnih delih. Leta je 1953 prejela Prešernovo nagrado, istega leta pa tudi prvo nagrado na pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Henrik Kosta, Ivan Nabergoj, Anton Ravnik, Nada Vidmar
Na današnji dan leta 1796 se je v Ljubljani rodil zgodovinar HENRIK COSTA. Bil je učenec in pozneje prijatelj Valentina Vodnika. Politično je bil konservativen, saj je nasprotoval političnemu programu Slovencev, ne pa njihovemu jeziku in kulturi. Zbiral je časopise in druge dokumente svoje dobe ter si s pisano besedo in dejanji prizadeval ohraniti ta del naše zgodovine.
—–
Politik IVAN NABERGOJ je v drugi polovici 19. stoletja sodeloval v čitalniškem in taborskem gibanju v tržaški okolici in drugod na Primorskem. Kot tržaški mestni svetnik si je prizadeval za slovensko šolstvo v vaseh v okolici Trsta, sodeloval pri ustanavljanju različnih gospodarskih organizacij tržaških Slovencev in vodil njihovo politično društvo Edinost. Tudi kot poslanec dunajskega parlamenta je bil bolj slogaš kot pa liberalec. Ivan Nabergoj, ki se je rodil na današnji dan leta 1835 na Proséku pri Trstu, je bil med najuglednejšimi politiki na Primorskem.
—–
Razvoj ljubljanske industrije po uvedbi obrtne svobode pred poldrugim stoletjem in postopno priseljevanje sta prispevala k povečanju stanovanjske stiske, zaradi revščine pa so v skromnem stanovanju bivale celo po dve ali tri delavske družine. Zato so na današnji dan leta 1866 v Ljubljani ustanovili »Društvo za gradnjo delavskih stanovanj za oženjene in neoženjene delavce«.
V naslednjih dveh desetletjih je društvo sezidalo vrsto ličnih stanovanjskih hiš za 91 družin v Hranilniški ulici za Bežigradom. Ta stanovanja pa so seveda lahko najeli le bolje plačani delavci: prevladovali so mizarji, železniški uslužbenci, ključavničarji in čevljarji. Poleg teh hiš so po potresu leta 1895 v Ljubljani zgradili še kolonije »majhnih, a zdravih in ličnih delavskih hišic« ob Koleziji, v Zeleni jami in Rožni dolini.
—–
Klavirski pedagog in pianist ANTON RAVNIK je diplomiral na konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani, se izpopolnjeval v Pragi in Brnu ter leta 1926 diplomiral na mojstrski šoli praškega konservatorija. Od tedaj je poučeval klavir na Državnem konservatoriju, v letih od 1940 do 1967 pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Med prvimi je uvedel in izpopolnil učno metodo, ki pri klavirski igri poudarja tehnično podlago kot pogoj za interpretacijo. Uveljavil se je tudi kot solist in klavirski spremljevalec z velikim tehničnim znanjem in pretanjeno muzikalnostjo. Anton Ravnik se je rodil na današnji dan leta 1895 v Bohinjski Bistrici.
—–
Sopranistka, operna in koncertna pevka NADA VIDMAR se je rodila na današnji dan leta 1917 v begunskem taborišču Bruck na Litvi. Petje je študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani in v začetku druge svetovne vojne že nastopala v ljubljanski Operi. Leta 1943 je postala članica partizanskega gledališča na osvobojenem ozemlju, od konca vojne do leta 1972 pa je bila stalno zaposlena v ljubljanski Operi. Poleg številnih opernih vlog je kot koncertna pevka nastopala v tridesetih velikih vokalno-instrumentalnih delih. Leta je 1953 prejela Prešernovo nagrado, istega leta pa tudi prvo nagrado na pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji.
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov