Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Henrik Kosta, Ivan Nabergoj, Anton Ravnik, Nada Vidmar
Na današnji dan leta 1796 se je v Ljubljani rodil zgodovinar HENRIK COSTA. Bil je učenec in pozneje prijatelj Valentina Vodnika. Politično je bil konservativen, saj je nasprotoval političnemu programu Slovencev, ne pa njihovemu jeziku in kulturi. Zbiral je časopise in druge dokumente svoje dobe ter si s pisano besedo in dejanji prizadeval ohraniti ta del naše zgodovine.
—–
Politik IVAN NABERGOJ je v drugi polovici 19. stoletja sodeloval v čitalniškem in taborskem gibanju v tržaški okolici in drugod na Primorskem. Kot tržaški mestni svetnik si je prizadeval za slovensko šolstvo v vaseh v okolici Trsta, sodeloval pri ustanavljanju različnih gospodarskih organizacij tržaških Slovencev in vodil njihovo politično društvo Edinost. Tudi kot poslanec dunajskega parlamenta je bil bolj slogaš kot pa liberalec. Ivan Nabergoj, ki se je rodil na današnji dan leta 1835 na Proséku pri Trstu, je bil med najuglednejšimi politiki na Primorskem.
—–
Razvoj ljubljanske industrije po uvedbi obrtne svobode pred poldrugim stoletjem in postopno priseljevanje sta prispevala k povečanju stanovanjske stiske, zaradi revščine pa so v skromnem stanovanju bivale celo po dve ali tri delavske družine. Zato so na današnji dan leta 1866 v Ljubljani ustanovili »Društvo za gradnjo delavskih stanovanj za oženjene in neoženjene delavce«.
V naslednjih dveh desetletjih je društvo sezidalo vrsto ličnih stanovanjskih hiš za 91 družin v Hranilniški ulici za Bežigradom. Ta stanovanja pa so seveda lahko najeli le bolje plačani delavci: prevladovali so mizarji, železniški uslužbenci, ključavničarji in čevljarji. Poleg teh hiš so po potresu leta 1895 v Ljubljani zgradili še kolonije »majhnih, a zdravih in ličnih delavskih hišic« ob Koleziji, v Zeleni jami in Rožni dolini.
—–
Klavirski pedagog in pianist ANTON RAVNIK je diplomiral na konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani, se izpopolnjeval v Pragi in Brnu ter leta 1926 diplomiral na mojstrski šoli praškega konservatorija. Od tedaj je poučeval klavir na Državnem konservatoriju, v letih od 1940 do 1967 pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Med prvimi je uvedel in izpopolnil učno metodo, ki pri klavirski igri poudarja tehnično podlago kot pogoj za interpretacijo. Uveljavil se je tudi kot solist in klavirski spremljevalec z velikim tehničnim znanjem in pretanjeno muzikalnostjo. Anton Ravnik se je rodil na današnji dan leta 1895 v Bohinjski Bistrici.
—–
Sopranistka, operna in koncertna pevka NADA VIDMAR se je rodila na današnji dan leta 1917 v begunskem taborišču Bruck na Litvi. Petje je študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani in v začetku druge svetovne vojne že nastopala v ljubljanski Operi. Leta 1943 je postala članica partizanskega gledališča na osvobojenem ozemlju, od konca vojne do leta 1972 pa je bila stalno zaposlena v ljubljanski Operi. Poleg številnih opernih vlog je kot koncertna pevka nastopala v tridesetih velikih vokalno-instrumentalnih delih. Leta je 1953 prejela Prešernovo nagrado, istega leta pa tudi prvo nagrado na pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Henrik Kosta, Ivan Nabergoj, Anton Ravnik, Nada Vidmar
Na današnji dan leta 1796 se je v Ljubljani rodil zgodovinar HENRIK COSTA. Bil je učenec in pozneje prijatelj Valentina Vodnika. Politično je bil konservativen, saj je nasprotoval političnemu programu Slovencev, ne pa njihovemu jeziku in kulturi. Zbiral je časopise in druge dokumente svoje dobe ter si s pisano besedo in dejanji prizadeval ohraniti ta del naše zgodovine.
—–
Politik IVAN NABERGOJ je v drugi polovici 19. stoletja sodeloval v čitalniškem in taborskem gibanju v tržaški okolici in drugod na Primorskem. Kot tržaški mestni svetnik si je prizadeval za slovensko šolstvo v vaseh v okolici Trsta, sodeloval pri ustanavljanju različnih gospodarskih organizacij tržaških Slovencev in vodil njihovo politično društvo Edinost. Tudi kot poslanec dunajskega parlamenta je bil bolj slogaš kot pa liberalec. Ivan Nabergoj, ki se je rodil na današnji dan leta 1835 na Proséku pri Trstu, je bil med najuglednejšimi politiki na Primorskem.
—–
Razvoj ljubljanske industrije po uvedbi obrtne svobode pred poldrugim stoletjem in postopno priseljevanje sta prispevala k povečanju stanovanjske stiske, zaradi revščine pa so v skromnem stanovanju bivale celo po dve ali tri delavske družine. Zato so na današnji dan leta 1866 v Ljubljani ustanovili »Društvo za gradnjo delavskih stanovanj za oženjene in neoženjene delavce«.
V naslednjih dveh desetletjih je društvo sezidalo vrsto ličnih stanovanjskih hiš za 91 družin v Hranilniški ulici za Bežigradom. Ta stanovanja pa so seveda lahko najeli le bolje plačani delavci: prevladovali so mizarji, železniški uslužbenci, ključavničarji in čevljarji. Poleg teh hiš so po potresu leta 1895 v Ljubljani zgradili še kolonije »majhnih, a zdravih in ličnih delavskih hišic« ob Koleziji, v Zeleni jami in Rožni dolini.
—–
Klavirski pedagog in pianist ANTON RAVNIK je diplomiral na konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani, se izpopolnjeval v Pragi in Brnu ter leta 1926 diplomiral na mojstrski šoli praškega konservatorija. Od tedaj je poučeval klavir na Državnem konservatoriju, v letih od 1940 do 1967 pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Med prvimi je uvedel in izpopolnil učno metodo, ki pri klavirski igri poudarja tehnično podlago kot pogoj za interpretacijo. Uveljavil se je tudi kot solist in klavirski spremljevalec z velikim tehničnim znanjem in pretanjeno muzikalnostjo. Anton Ravnik se je rodil na današnji dan leta 1895 v Bohinjski Bistrici.
—–
Sopranistka, operna in koncertna pevka NADA VIDMAR se je rodila na današnji dan leta 1917 v begunskem taborišču Bruck na Litvi. Petje je študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani in v začetku druge svetovne vojne že nastopala v ljubljanski Operi. Leta 1943 je postala članica partizanskega gledališča na osvobojenem ozemlju, od konca vojne do leta 1972 pa je bila stalno zaposlena v ljubljanski Operi. Poleg številnih opernih vlog je kot koncertna pevka nastopala v tridesetih velikih vokalno-instrumentalnih delih. Leta je 1953 prejela Prešernovo nagrado, istega leta pa tudi prvo nagrado na pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji.
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov