Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Julija Primic, Fran Venturini, Vladimir Žedrinski, Franc Stadler
France Prešeren je na svojih pesniških poteh v trnovski cerkvi v Ljubljani naključno srečal JULIJO PRIMIC. Mlada in krhka gospodična iz bogate trgovske družine je za dolga leta postala pesnikova muza in navdih za njegove ljubezenske pesmi. Nekaj najlepših ji je tudi posvetil. Slovit je »Sonetni venec« z znamenitim magistralom z akrostihom »PRIMICOVI JULJI«. »Venec« je v Ljubljani zbudil precej zanimanja in govoric, predvsem pa slabo voljo Julijine matere, gospodovalne ženske, ki nemirnega pesnika nikakor ni videla kot svojega bodočega zeta. Prešernova neuslišana ljubezen, Julija Primic, se je rodila na današnji dan leta 1816 v Ljubljani.
—–
Skladatelj in zborovodja FRAN VENTURINI se je rodil na današnji dan leta 1882 v Boljuncu pri Trstu. Študij na učiteljišču je končal v Kopru, tečaj za pouk v meščanskih šolah pa v Trstu. Najprej je služboval na Tržaškem, bil je tudi župan v kraju Dolina, nato pa je delal v Ljubljani v prosveti in v emigrantskih organizacijah. Po internaciji med drugo svetovno vojno se je vrnil v Trst. Fran Venturini je ustanavljal in uspešno vodil pevske zbore in z njimi tudi gostoval. Skladal je predvsem zborovsko glasbo, pa tudi samospeve ter prirejal ljudske pesmi. Njegov harmonski stavek je bil preprost, spevna melodika pa odseva Venturinijev primorski značaj.
—–
Scenograf in arhitekt VLADIMIR ŽEDRINSKI je študiral v Peterburgu in Kijevu, leta 1920 pa je njegova družina emigrirala. Od takrat pa do leta 1940 je bil scenograf Narodnega gledališča v Beogradu, nato deset let Hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu, potem pa je živel v Parizu. V tem obdobju je ustvaril svoja najboljša scenografska in kostumografska dela za operne, baletne in dramske predstave in tako na dekorativno stiliziran način nadaljeval tradicijo ruske scenografske šole. V Slovenijo ga je po koncu druge svetovne vojne pripeljal režiser Branko Gavella in Žedrinski je za naša gledališča, predvsem za Opero Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, zasnoval triindvajset scenografij in dvajset kostumografij. Vladimir Žedrinski se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Moskvi.
—–
Na današnji dan leta 1915 se je v Ljubljani rodil FRANC STADLER. Po končani trgovski šoli se je zaposlil pri Poštni hranilnici v Ljubljani. Že od aprila leta 1942 je deloval v Osvobodilni fronti, pozneje pa je bil komandant Varnostno-obveščevalne službe in Narodne zaščite za mesto Ljubljana. Leta 1943 se je pridružil Cankarjevi brigadi in kmalu postal namestnik poveljnika Vojske državne varnosti, po koncu vojne pa je v Ljubljani deloval v okviru uprave Službe državne varnosti.
Franc Stadler je bil v letih med obema svetovnima vojnama član telovadnega društva Sokol in tekmoval v atletiki, vodnih športih in gimnastiki. Kot vsestranski športnik je bil leta 1957 pobudnik prvega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« ter pobudnik postavitve spominskih kamnov ob tej trasi, pozneje imenovani »Pot spominov in tovarištva«, zdaj pa je uradno »Pot ob žici«. Franc Stadler Pepe je leta 1980 dobil nagrado mesta Ljubljane.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Julija Primic, Fran Venturini, Vladimir Žedrinski, Franc Stadler
France Prešeren je na svojih pesniških poteh v trnovski cerkvi v Ljubljani naključno srečal JULIJO PRIMIC. Mlada in krhka gospodična iz bogate trgovske družine je za dolga leta postala pesnikova muza in navdih za njegove ljubezenske pesmi. Nekaj najlepših ji je tudi posvetil. Slovit je »Sonetni venec« z znamenitim magistralom z akrostihom »PRIMICOVI JULJI«. »Venec« je v Ljubljani zbudil precej zanimanja in govoric, predvsem pa slabo voljo Julijine matere, gospodovalne ženske, ki nemirnega pesnika nikakor ni videla kot svojega bodočega zeta. Prešernova neuslišana ljubezen, Julija Primic, se je rodila na današnji dan leta 1816 v Ljubljani.
—–
Skladatelj in zborovodja FRAN VENTURINI se je rodil na današnji dan leta 1882 v Boljuncu pri Trstu. Študij na učiteljišču je končal v Kopru, tečaj za pouk v meščanskih šolah pa v Trstu. Najprej je služboval na Tržaškem, bil je tudi župan v kraju Dolina, nato pa je delal v Ljubljani v prosveti in v emigrantskih organizacijah. Po internaciji med drugo svetovno vojno se je vrnil v Trst. Fran Venturini je ustanavljal in uspešno vodil pevske zbore in z njimi tudi gostoval. Skladal je predvsem zborovsko glasbo, pa tudi samospeve ter prirejal ljudske pesmi. Njegov harmonski stavek je bil preprost, spevna melodika pa odseva Venturinijev primorski značaj.
—–
Scenograf in arhitekt VLADIMIR ŽEDRINSKI je študiral v Peterburgu in Kijevu, leta 1920 pa je njegova družina emigrirala. Od takrat pa do leta 1940 je bil scenograf Narodnega gledališča v Beogradu, nato deset let Hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu, potem pa je živel v Parizu. V tem obdobju je ustvaril svoja najboljša scenografska in kostumografska dela za operne, baletne in dramske predstave in tako na dekorativno stiliziran način nadaljeval tradicijo ruske scenografske šole. V Slovenijo ga je po koncu druge svetovne vojne pripeljal režiser Branko Gavella in Žedrinski je za naša gledališča, predvsem za Opero Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, zasnoval triindvajset scenografij in dvajset kostumografij. Vladimir Žedrinski se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Moskvi.
—–
Na današnji dan leta 1915 se je v Ljubljani rodil FRANC STADLER. Po končani trgovski šoli se je zaposlil pri Poštni hranilnici v Ljubljani. Že od aprila leta 1942 je deloval v Osvobodilni fronti, pozneje pa je bil komandant Varnostno-obveščevalne službe in Narodne zaščite za mesto Ljubljana. Leta 1943 se je pridružil Cankarjevi brigadi in kmalu postal namestnik poveljnika Vojske državne varnosti, po koncu vojne pa je v Ljubljani deloval v okviru uprave Službe državne varnosti.
Franc Stadler je bil v letih med obema svetovnima vojnama član telovadnega društva Sokol in tekmoval v atletiki, vodnih športih in gimnastiki. Kot vsestranski športnik je bil leta 1957 pobudnik prvega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« ter pobudnik postavitve spominskih kamnov ob tej trasi, pozneje imenovani »Pot spominov in tovarištva«, zdaj pa je uradno »Pot ob žici«. Franc Stadler Pepe je leta 1980 dobil nagrado mesta Ljubljane.
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov