Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Julija Primic, Fran Venturini, Vladimir Žedrinski, Franc Stadler

France Prešeren je na svojih pesniških poteh v trnovski cerkvi v Ljubljani naključno srečal  JULIJO  PRIMIC.  Mlada in krhka gospodična iz bogate trgovske družine je za dolga leta postala pesnikova  muza in navdih za njegove ljubezenske pesmi. Nekaj najlepših ji je tudi posvetil. Slovit je »Sonetni venec« z znamenitim magistralom z akrostihom »PRIMICOVI  JULJI«. »Venec« je v Ljubljani zbudil precej zanimanja in govoric, predvsem pa slabo voljo Julijine matere, gospodovalne ženske, ki nemirnega pesnika nikakor ni videla kot svojega bodočega zeta. Prešernova neuslišana ljubezen, Julija Primic, se je rodila na današnji dan leta 1816 v Ljubljani.

—–

Skladatelj in zborovodja  FRAN  VENTURINI  se je rodil na današnji dan leta 1882 v Boljuncu pri Trstu. Študij na učiteljišču je končal v Kopru, tečaj za pouk v meščanskih šolah pa v Trstu. Najprej je služboval na Tržaškem, bil je tudi župan v kraju Dolina, nato pa je delal v Ljubljani v prosveti in v emigrantskih organizacijah. Po internaciji med drugo svetovno vojno se je vrnil v Trst. Fran Venturini je ustanavljal in uspešno vodil pevske zbore in z njimi tudi gostoval. Skladal je predvsem zborovsko glasbo, pa tudi samospeve ter prirejal ljudske pesmi. Njegov harmonski stavek je bil preprost, spevna melodika pa odseva Venturinijev primorski značaj.

—–

Scenograf in arhitekt  VLADIMIR  ŽEDRINSKI  je študiral v Peterburgu in Kijevu, leta 1920 pa je njegova družina emigrirala. Od takrat pa do leta 1940 je bil scenograf Narodnega gledališča v Beogradu, nato deset let Hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu, potem pa je živel v Parizu. V tem obdobju je ustvaril svoja najboljša scenografska in kostumografska dela za operne, baletne in dramske predstave in tako na dekorativno stiliziran način nadaljeval tradicijo ruske scenografske šole. V Slovenijo ga je po koncu druge svetovne vojne pripeljal režiser Branko Gavella in Žedrinski je za naša gledališča, predvsem za Opero Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, zasnoval triindvajset scenografij in dvajset kostumografij. Vladimir Žedrinski se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Moskvi.

—–

Na današnji dan leta 1915 se je v Ljubljani rodil  FRANC  STADLER. Po končani trgovski šoli se je zaposlil pri Poštni hranilnici v Ljubljani. Že od  aprila leta 1942 je deloval v Osvobodilni fronti, pozneje pa je bil komandant Varnostno-obveščevalne službe in Narodne zaščite za mesto Ljubljana. Leta 1943 se je pridružil Cankarjevi brigadi in kmalu postal namestnik poveljnika Vojske državne varnosti, po koncu vojne pa je v Ljubljani deloval v okviru uprave Službe državne varnosti.

Franc Stadler je bil v letih med obema svetovnima vojnama član telovadnega društva Sokol in tekmoval v atletiki, vodnih športih in gimnastiki. Kot vsestranski športnik je bil leta 1957 pobudnik prvega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane«  ter pobudnik postavitve spominskih kamnov ob tej trasi, pozneje imenovani »Pot spominov in tovarištva«, zdaj pa je uradno »Pot ob žici«. Franc Stadler Pepe je leta 1980 dobil nagrado mesta Ljubljane.