Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Julija Primic, Fran Venturini, Vladimir Žedrinski, Franc Stadler
France Prešeren je na svojih pesniških poteh v trnovski cerkvi v Ljubljani naključno srečal JULIJO PRIMIC. Mlada in krhka gospodična iz bogate trgovske družine je za dolga leta postala pesnikova muza in navdih za njegove ljubezenske pesmi. Nekaj najlepših ji je tudi posvetil. Slovit je »Sonetni venec« z znamenitim magistralom z akrostihom »PRIMICOVI JULJI«. »Venec« je v Ljubljani zbudil precej zanimanja in govoric, predvsem pa slabo voljo Julijine matere, gospodovalne ženske, ki nemirnega pesnika nikakor ni videla kot svojega bodočega zeta. Prešernova neuslišana ljubezen, Julija Primic, se je rodila na današnji dan leta 1816 v Ljubljani.
—–
Skladatelj in zborovodja FRAN VENTURINI se je rodil na današnji dan leta 1882 v Boljuncu pri Trstu. Študij na učiteljišču je končal v Kopru, tečaj za pouk v meščanskih šolah pa v Trstu. Najprej je služboval na Tržaškem, bil je tudi župan v kraju Dolina, nato pa je delal v Ljubljani v prosveti in v emigrantskih organizacijah. Po internaciji med drugo svetovno vojno se je vrnil v Trst. Fran Venturini je ustanavljal in uspešno vodil pevske zbore in z njimi tudi gostoval. Skladal je predvsem zborovsko glasbo, pa tudi samospeve ter prirejal ljudske pesmi. Njegov harmonski stavek je bil preprost, spevna melodika pa odseva Venturinijev primorski značaj.
—–
Scenograf in arhitekt VLADIMIR ŽEDRINSKI je študiral v Peterburgu in Kijevu, leta 1920 pa je njegova družina emigrirala. Od takrat pa do leta 1940 je bil scenograf Narodnega gledališča v Beogradu, nato deset let Hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu, potem pa je živel v Parizu. V tem obdobju je ustvaril svoja najboljša scenografska in kostumografska dela za operne, baletne in dramske predstave in tako na dekorativno stiliziran način nadaljeval tradicijo ruske scenografske šole. V Slovenijo ga je po koncu druge svetovne vojne pripeljal režiser Branko Gavella in Žedrinski je za naša gledališča, predvsem za Opero Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, zasnoval triindvajset scenografij in dvajset kostumografij. Vladimir Žedrinski se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Moskvi.
—–
Na današnji dan leta 1915 se je v Ljubljani rodil FRANC STADLER. Po končani trgovski šoli se je zaposlil pri Poštni hranilnici v Ljubljani. Že od aprila leta 1942 je deloval v Osvobodilni fronti, pozneje pa je bil komandant Varnostno-obveščevalne službe in Narodne zaščite za mesto Ljubljana. Leta 1943 se je pridružil Cankarjevi brigadi in kmalu postal namestnik poveljnika Vojske državne varnosti, po koncu vojne pa je v Ljubljani deloval v okviru uprave Službe državne varnosti.
Franc Stadler je bil v letih med obema svetovnima vojnama član telovadnega društva Sokol in tekmoval v atletiki, vodnih športih in gimnastiki. Kot vsestranski športnik je bil leta 1957 pobudnik prvega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« ter pobudnik postavitve spominskih kamnov ob tej trasi, pozneje imenovani »Pot spominov in tovarištva«, zdaj pa je uradno »Pot ob žici«. Franc Stadler Pepe je leta 1980 dobil nagrado mesta Ljubljane.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Julija Primic, Fran Venturini, Vladimir Žedrinski, Franc Stadler
France Prešeren je na svojih pesniških poteh v trnovski cerkvi v Ljubljani naključno srečal JULIJO PRIMIC. Mlada in krhka gospodična iz bogate trgovske družine je za dolga leta postala pesnikova muza in navdih za njegove ljubezenske pesmi. Nekaj najlepših ji je tudi posvetil. Slovit je »Sonetni venec« z znamenitim magistralom z akrostihom »PRIMICOVI JULJI«. »Venec« je v Ljubljani zbudil precej zanimanja in govoric, predvsem pa slabo voljo Julijine matere, gospodovalne ženske, ki nemirnega pesnika nikakor ni videla kot svojega bodočega zeta. Prešernova neuslišana ljubezen, Julija Primic, se je rodila na današnji dan leta 1816 v Ljubljani.
—–
Skladatelj in zborovodja FRAN VENTURINI se je rodil na današnji dan leta 1882 v Boljuncu pri Trstu. Študij na učiteljišču je končal v Kopru, tečaj za pouk v meščanskih šolah pa v Trstu. Najprej je služboval na Tržaškem, bil je tudi župan v kraju Dolina, nato pa je delal v Ljubljani v prosveti in v emigrantskih organizacijah. Po internaciji med drugo svetovno vojno se je vrnil v Trst. Fran Venturini je ustanavljal in uspešno vodil pevske zbore in z njimi tudi gostoval. Skladal je predvsem zborovsko glasbo, pa tudi samospeve ter prirejal ljudske pesmi. Njegov harmonski stavek je bil preprost, spevna melodika pa odseva Venturinijev primorski značaj.
—–
Scenograf in arhitekt VLADIMIR ŽEDRINSKI je študiral v Peterburgu in Kijevu, leta 1920 pa je njegova družina emigrirala. Od takrat pa do leta 1940 je bil scenograf Narodnega gledališča v Beogradu, nato deset let Hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu, potem pa je živel v Parizu. V tem obdobju je ustvaril svoja najboljša scenografska in kostumografska dela za operne, baletne in dramske predstave in tako na dekorativno stiliziran način nadaljeval tradicijo ruske scenografske šole. V Slovenijo ga je po koncu druge svetovne vojne pripeljal režiser Branko Gavella in Žedrinski je za naša gledališča, predvsem za Opero Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, zasnoval triindvajset scenografij in dvajset kostumografij. Vladimir Žedrinski se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Moskvi.
—–
Na današnji dan leta 1915 se je v Ljubljani rodil FRANC STADLER. Po končani trgovski šoli se je zaposlil pri Poštni hranilnici v Ljubljani. Že od aprila leta 1942 je deloval v Osvobodilni fronti, pozneje pa je bil komandant Varnostno-obveščevalne službe in Narodne zaščite za mesto Ljubljana. Leta 1943 se je pridružil Cankarjevi brigadi in kmalu postal namestnik poveljnika Vojske državne varnosti, po koncu vojne pa je v Ljubljani deloval v okviru uprave Službe državne varnosti.
Franc Stadler je bil v letih med obema svetovnima vojnama član telovadnega društva Sokol in tekmoval v atletiki, vodnih športih in gimnastiki. Kot vsestranski športnik je bil leta 1957 pobudnik prvega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« ter pobudnik postavitve spominskih kamnov ob tej trasi, pozneje imenovani »Pot spominov in tovarištva«, zdaj pa je uradno »Pot ob žici«. Franc Stadler Pepe je leta 1980 dobil nagrado mesta Ljubljane.
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov