Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče
Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji
V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1871 je deželni šolski nadzornik v stavbi na Ribjem trgu v Ljubljani odprl Državno žensko učiteljišče. Ravnatelj je postal duhovni svétnik Mihael Lazar, ki je poučeval tudi verouk, nemščino, slovenščino, matematiko, zemljepis, zgodovino in prirodopis. Poleg njega je nekaj pomožnih učiteljev učilo še lepopis, petje, ročna dela, italijanščino in francoščino. Prvo šolsko leto je bilo na žensko učiteljišče vpisanih 42 gojenk.
Zdravnica mikrobiologinja Milica Valentinčič Petrović je do konca druge svetovne vojne delala v Beogradu, leta 1945 pa je bila na medicinski fakulteti v Ljubljani imenovana za izredno in pozneje za redno profesorico mikrobiologije. Organizirala je fakultetni Inštitut za mikrobiologijo in Inštitut za higieno; oba je tudi vodila. Mikrobiologijo je predavala tudi na srednjih medicinskih šolah, pripravljala tečaje, ustanavljala specializirane laboratorije, uvajala mikrobiološke in parazitološke metode ter napisala več učbenikov in priročnikov. Leta 1963 je prejela Kidričevo nagrado. Začetnica medicinske mikrobiologije in parazitologije v Sloveniji Milica Valentinčič Petrović se je rodila leta 1900 v Beogradu.
Biolog in muzealec Anton Polenec je leta 1934 diplomiral na filozofski fakulteti, tri leta pozneje pa je doktoriral na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je profesor zoologije na visoki pedagoški šoli in na biotehniški fakulteti, v letih od 1955 do 1980 pa ravnatelj Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Kot evropsko priznan strokovnjak za taksonomijo, nauk o razvrščanju in poimenovanju rastlin in živali, ter za ekologijo pajkov je opisal približno 500 vrst v Sloveniji in nov rod, ki so ga po njem imenovali “polenecia”. Veliko je pisal. Tudi za najmlajše. *Posnetek Posodobil je zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije in pripravil več razstav, tudi potujočih. Napisal je dvajset knjig, sam ali z drugimi pa je prevajal in prirejal strokovna in poljudnoznanstvena dela. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Valvazorjevo nagrado. Anton Polenec se je rodil leta 1910 v Puštalu pri Škofji Loki.
Ukradeni otroci je skupno ime za tiste otroke, ki so jih nacistični okupatorji odvzeli slovenskim materam in jih pošiljali v posebna otroška taborišča, raztresena po celotnem – kot so rekli – starem nemškem rajhu. Otroke so jemali predvsem iz uporniških družin in iz družin ustreljenih talcev na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. To zločinsko početje, ki je trajalo vse do decembra 1944, so po koncu vojne obravnavali tudi na nürnberškem procesu. Nacisti so strpali v taborišča več kot 9.000 slovenskih otrok. Tako so 7. oktobra 1942 iz Celja odpeljali že tretji transport ukradenih otrok. Večina jih je naslednja tri leta preživela v otroških taboriščih, nekatere so posvojile nemške družine. Po koncu vojne so se razen redkih izjem skoraj vsi vrnili v domovino.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče
Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji
V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1871 je deželni šolski nadzornik v stavbi na Ribjem trgu v Ljubljani odprl Državno žensko učiteljišče. Ravnatelj je postal duhovni svétnik Mihael Lazar, ki je poučeval tudi verouk, nemščino, slovenščino, matematiko, zemljepis, zgodovino in prirodopis. Poleg njega je nekaj pomožnih učiteljev učilo še lepopis, petje, ročna dela, italijanščino in francoščino. Prvo šolsko leto je bilo na žensko učiteljišče vpisanih 42 gojenk.
Zdravnica mikrobiologinja Milica Valentinčič Petrović je do konca druge svetovne vojne delala v Beogradu, leta 1945 pa je bila na medicinski fakulteti v Ljubljani imenovana za izredno in pozneje za redno profesorico mikrobiologije. Organizirala je fakultetni Inštitut za mikrobiologijo in Inštitut za higieno; oba je tudi vodila. Mikrobiologijo je predavala tudi na srednjih medicinskih šolah, pripravljala tečaje, ustanavljala specializirane laboratorije, uvajala mikrobiološke in parazitološke metode ter napisala več učbenikov in priročnikov. Leta 1963 je prejela Kidričevo nagrado. Začetnica medicinske mikrobiologije in parazitologije v Sloveniji Milica Valentinčič Petrović se je rodila leta 1900 v Beogradu.
Biolog in muzealec Anton Polenec je leta 1934 diplomiral na filozofski fakulteti, tri leta pozneje pa je doktoriral na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je profesor zoologije na visoki pedagoški šoli in na biotehniški fakulteti, v letih od 1955 do 1980 pa ravnatelj Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Kot evropsko priznan strokovnjak za taksonomijo, nauk o razvrščanju in poimenovanju rastlin in živali, ter za ekologijo pajkov je opisal približno 500 vrst v Sloveniji in nov rod, ki so ga po njem imenovali “polenecia”. Veliko je pisal. Tudi za najmlajše. *Posnetek Posodobil je zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije in pripravil več razstav, tudi potujočih. Napisal je dvajset knjig, sam ali z drugimi pa je prevajal in prirejal strokovna in poljudnoznanstvena dela. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Valvazorjevo nagrado. Anton Polenec se je rodil leta 1910 v Puštalu pri Škofji Loki.
Ukradeni otroci je skupno ime za tiste otroke, ki so jih nacistični okupatorji odvzeli slovenskim materam in jih pošiljali v posebna otroška taborišča, raztresena po celotnem – kot so rekli – starem nemškem rajhu. Otroke so jemali predvsem iz uporniških družin in iz družin ustreljenih talcev na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. To zločinsko početje, ki je trajalo vse do decembra 1944, so po koncu vojne obravnavali tudi na nürnberškem procesu. Nacisti so strpali v taborišča več kot 9.000 slovenskih otrok. Tako so 7. oktobra 1942 iz Celja odpeljali že tretji transport ukradenih otrok. Večina jih je naslednja tri leta preživela v otroških taboriščih, nekatere so posvojile nemške družine. Po koncu vojne so se razen redkih izjem skoraj vsi vrnili v domovino.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov