Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Arhitekt povojnega funkcionalizma.
Raziskovalec knjižnega jezika
Slovenija stopila v obdobje televizije
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt Emil Medvešček je leta 1937 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je delal pri Ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije, pri “Slovenija projektu” in gradbenem podjetju “Tehnika”. Projektiral je velike industrijske komplekse (Sava Kranj, Novoteks Novo mesto in Tekstilni kombinat Štip v Makedoniji) ter več inštitutov v Ljubljani, med njimi Fizikalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Inštitut Jožefa Štefana. Njegov najopaznejši dosežek je stavba nekdanje Gospodarske zbornice Slovenije na Ajdovščini v Ljubljani. Emil Medvešček se je rodil leta 1911 v Trstu.
Ko je avstrijski premier baron Max Hussarek 1. oktobra 1918 v dunajskem parlamentu južnim Slovanom v Avstriji ponudil avtonomijo, ga je slovenski politični voditelj Anton Korošec zavrnil. Korošca je deset dni pozneje na zasebno avdienco povabil še cesar Karel Prvi. Želel ga je prepričati, naj sprejme ponujeno avtonomijo. Slovenski politik mu je odvrnil: "Prepozno je, veličanstvo." Anton Korošec se je skliceval na tako imenovano Zagrebško resolucijo, ki je bila sprejeta 24. septembra 1918. V njej med drugim piše, da dunajska vlada ne predstavlja več avstro-ogrskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se zavzemajo za narodno svobodo in neodvisnost, ter da mir lahko prinese le enakopravnost malih in velikih narodov. Tako se je jeseni 1918 na Slovenskem izteklo obdobje habsburške vladavine - nad večjim delom ozemlja je trajalo skozi kar 645 let.
Jezikoslovec in slovničar Jože Toporišič je v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji. Pozneje je na filozofski fakulteti v Ljubljani dokončal študij slovenistike in rusistike, eno leto služboval kot profesorski pripravnik na gimnaziji v Novem mestu, potem pa je bil lektor za slovenski jezik na filozofski fakulteti v Zagrebu. *Posnetek Tam je pripravil tudi prvi slovenski fonetični učbenik za tujce. Znan je po svoji Slovenski slovnici, ki je izšla leta 1976 in doživela še 3 razširjene izdaje, poleg tega je soavtor dveh temeljnih slovenskih jezikoslovnih del – Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa – ter avtor Enciklopedije slovenskega jezika. Akademik dr. Jože Toporišič – rodil se je leta 1926 v kraju Mostec pri Brežicah – je bil eden redkih jezikoslovcev, ki so raziskovali prav vse jezikovne ravnine knjižnega jezika, ob tem pa je pisal še jezikovnozgodovinske in narečjeslovne razprave.
Jeseni pred 65 leti (1958) so slovenski televizijski sprejemniki v domove prenesli te besede napovedovalca Braneta Prestorja: “Vas zanimajo novice? Takoj vam lahko izdam eno, ki jer stara komaj nekaj sekund: naša televizija je končno začela delati. O tem boste slišali in videli kaj več v tej oddaji.“ Tako se je 11. oktobra 1958 s prvim TV Obzornikom začelo redno oddajanje slovenske televizije. Redni eksperimentalni program je bil sestavljen iz oddaj slovenske produkcije, iz oddaj zagrebškega in beograjskega studia ter iz italijanskih in evrovizijskih oddaj. Iz zasilnega televizijskega studia in napovedovalnice v stavbi tedanjega Radia Ljubljana so oddajali ob sobotah od 19.30 do 23-ih, ob nedeljah pa dopoldne med 10. in 12. uro. Vsak sobotni program se je začel in končal s TV Obzornikom. Prvi dan sta bila vmes reportaža in celovečerni film, prvi nedeljski spored pa je začela kmetijska oddaja, sledil ji je kratki film, končala pa ga je družinska oddaja.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Arhitekt povojnega funkcionalizma.
Raziskovalec knjižnega jezika
Slovenija stopila v obdobje televizije
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt Emil Medvešček je leta 1937 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je delal pri Ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije, pri “Slovenija projektu” in gradbenem podjetju “Tehnika”. Projektiral je velike industrijske komplekse (Sava Kranj, Novoteks Novo mesto in Tekstilni kombinat Štip v Makedoniji) ter več inštitutov v Ljubljani, med njimi Fizikalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Inštitut Jožefa Štefana. Njegov najopaznejši dosežek je stavba nekdanje Gospodarske zbornice Slovenije na Ajdovščini v Ljubljani. Emil Medvešček se je rodil leta 1911 v Trstu.
Ko je avstrijski premier baron Max Hussarek 1. oktobra 1918 v dunajskem parlamentu južnim Slovanom v Avstriji ponudil avtonomijo, ga je slovenski politični voditelj Anton Korošec zavrnil. Korošca je deset dni pozneje na zasebno avdienco povabil še cesar Karel Prvi. Želel ga je prepričati, naj sprejme ponujeno avtonomijo. Slovenski politik mu je odvrnil: "Prepozno je, veličanstvo." Anton Korošec se je skliceval na tako imenovano Zagrebško resolucijo, ki je bila sprejeta 24. septembra 1918. V njej med drugim piše, da dunajska vlada ne predstavlja več avstro-ogrskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se zavzemajo za narodno svobodo in neodvisnost, ter da mir lahko prinese le enakopravnost malih in velikih narodov. Tako se je jeseni 1918 na Slovenskem izteklo obdobje habsburške vladavine - nad večjim delom ozemlja je trajalo skozi kar 645 let.
Jezikoslovec in slovničar Jože Toporišič je v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji. Pozneje je na filozofski fakulteti v Ljubljani dokončal študij slovenistike in rusistike, eno leto služboval kot profesorski pripravnik na gimnaziji v Novem mestu, potem pa je bil lektor za slovenski jezik na filozofski fakulteti v Zagrebu. *Posnetek Tam je pripravil tudi prvi slovenski fonetični učbenik za tujce. Znan je po svoji Slovenski slovnici, ki je izšla leta 1976 in doživela še 3 razširjene izdaje, poleg tega je soavtor dveh temeljnih slovenskih jezikoslovnih del – Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa – ter avtor Enciklopedije slovenskega jezika. Akademik dr. Jože Toporišič – rodil se je leta 1926 v kraju Mostec pri Brežicah – je bil eden redkih jezikoslovcev, ki so raziskovali prav vse jezikovne ravnine knjižnega jezika, ob tem pa je pisal še jezikovnozgodovinske in narečjeslovne razprave.
Jeseni pred 65 leti (1958) so slovenski televizijski sprejemniki v domove prenesli te besede napovedovalca Braneta Prestorja: “Vas zanimajo novice? Takoj vam lahko izdam eno, ki jer stara komaj nekaj sekund: naša televizija je končno začela delati. O tem boste slišali in videli kaj več v tej oddaji.“ Tako se je 11. oktobra 1958 s prvim TV Obzornikom začelo redno oddajanje slovenske televizije. Redni eksperimentalni program je bil sestavljen iz oddaj slovenske produkcije, iz oddaj zagrebškega in beograjskega studia ter iz italijanskih in evrovizijskih oddaj. Iz zasilnega televizijskega studia in napovedovalnice v stavbi tedanjega Radia Ljubljana so oddajali ob sobotah od 19.30 do 23-ih, ob nedeljah pa dopoldne med 10. in 12. uro. Vsak sobotni program se je začel in končal s TV Obzornikom. Prvi dan sta bila vmes reportaža in celovečerni film, prvi nedeljski spored pa je začela kmetijska oddaja, sledil ji je kratki film, končala pa ga je družinska oddaja.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov