Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Elektrotehnik in varuh narave
»Romanja pod sončnim lokom«
Košarkarsko slavje pred pol stoletja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Avčin je leta 1939 doktoriral iz elektrotehnike, med vojno se je pridružil partizanom in postal član Znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Pozneje je bil predavatelj na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko. *Posnetek Na njegovo pobudo je bila na konferenci za mere in uteži v Parizu leta 1960 sprejeta enota “tesla” za vektor gostote magnetnega pretoka. France Avčin je bil tudi dejaven planinec, alpinist, gorski reševalec in naravovarstvenik. Tako je bil prvi povojni predsednik Slovenskega planinskega društva in častni član gorskih reševalcev. Kot strokovnjak za varnostno opremo v gorah je patentiral dereze in varnostne vezi za smuči, pred več kot tremi desetletji pa je dal pobudo za organizirano varovanje okolja. France Avčin se je rodil leta 1910 v Ljubljani.
Jesen leta 1926 je zaradi močnih padavin prinesla poplave po skoraj celotni Sloveniji. Na današnji dan leta 1926 pa je v Ljubljani zapadlo 20 centimetrov snega in polomilo veliko vej. To je bila od leta 1851, odkar opravljajo uradne meritve padavin, do danes najbolj zgodnja uradno izmerjena snežna odeja v našem glavnem mestu.
Pesnik Marjan Jakopič se je po dveletni trgovski šoli v Ljubljani zaposlil pri podjetju Prevod in leta 1945 zapustil domovino. Po begunskem bivanju na avstrijskem Koroškem se je leta 1951 izselil v Združene države Amerike. Svoje pesmi je objavljal v zdomskih publikacijah, med drugim tudi v Zborniku Svobodne Slovenije. Samostojno je objavil dve pesniški zbirki – Romanja pod sončnim lokom in Vrbova piščal, v katerih je zbral razpoloženjske pesmi s tradicionalno motiviko slovenskih pokrajin, domačijski svet pa je dopolnjeval z motiviko ljubezni do matere, doma in družine. Pesnik Marjan Jakopič se je rodil pred 100 leti (1923) na Ježici pri Ljubljani.
6. oktobra pred 50 leti (1973) je Jugoslovanska reprezentanca na evropskem košarkarskem prvenstvu v Barceloni prvič osvojila naslov evropskega prvaka v košarki. V finalu turnirja je z 78 proti 67 premagala reprezentanco Španije. To je bil povod za vsesplošno slavje, podobno tistemu, ko je dobra tri leta prej -– 23. maja 1970 – v ljubljanski dvorani Tivoli osvojila naslov svetovnih prvakov.
6288 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Elektrotehnik in varuh narave
»Romanja pod sončnim lokom«
Košarkarsko slavje pred pol stoletja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Avčin je leta 1939 doktoriral iz elektrotehnike, med vojno se je pridružil partizanom in postal član Znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Pozneje je bil predavatelj na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko. *Posnetek Na njegovo pobudo je bila na konferenci za mere in uteži v Parizu leta 1960 sprejeta enota “tesla” za vektor gostote magnetnega pretoka. France Avčin je bil tudi dejaven planinec, alpinist, gorski reševalec in naravovarstvenik. Tako je bil prvi povojni predsednik Slovenskega planinskega društva in častni član gorskih reševalcev. Kot strokovnjak za varnostno opremo v gorah je patentiral dereze in varnostne vezi za smuči, pred več kot tremi desetletji pa je dal pobudo za organizirano varovanje okolja. France Avčin se je rodil leta 1910 v Ljubljani.
Jesen leta 1926 je zaradi močnih padavin prinesla poplave po skoraj celotni Sloveniji. Na današnji dan leta 1926 pa je v Ljubljani zapadlo 20 centimetrov snega in polomilo veliko vej. To je bila od leta 1851, odkar opravljajo uradne meritve padavin, do danes najbolj zgodnja uradno izmerjena snežna odeja v našem glavnem mestu.
Pesnik Marjan Jakopič se je po dveletni trgovski šoli v Ljubljani zaposlil pri podjetju Prevod in leta 1945 zapustil domovino. Po begunskem bivanju na avstrijskem Koroškem se je leta 1951 izselil v Združene države Amerike. Svoje pesmi je objavljal v zdomskih publikacijah, med drugim tudi v Zborniku Svobodne Slovenije. Samostojno je objavil dve pesniški zbirki – Romanja pod sončnim lokom in Vrbova piščal, v katerih je zbral razpoloženjske pesmi s tradicionalno motiviko slovenskih pokrajin, domačijski svet pa je dopolnjeval z motiviko ljubezni do matere, doma in družine. Pesnik Marjan Jakopič se je rodil pred 100 leti (1923) na Ježici pri Ljubljani.
6. oktobra pred 50 leti (1973) je Jugoslovanska reprezentanca na evropskem košarkarskem prvenstvu v Barceloni prvič osvojila naslov evropskega prvaka v košarki. V finalu turnirja je z 78 proti 67 premagala reprezentanco Španije. To je bil povod za vsesplošno slavje, podobno tistemu, ko je dobra tri leta prej -– 23. maja 1970 – v ljubljanski dvorani Tivoli osvojila naslov svetovnih prvakov.
Pozabljeni slovenski premier Kartograf izza kmečke mize Letalski napad na Zidani most
Rektor dunajske univerze iz Svečine Predsednik Narodnega sveta za Koroško Katoliški duhovnik – raziskovalec teologije Primoža Trubarja
Pesnica in literarna publicistka Arhitekt, ki je reševal svetovno kulturno dediščino Od študentskega voditelja do diplomata
Literarno in prevajalsko delo gimnazijskega profesorja Začetki avtomobilske dobe na Slovenskem Literarna pot od nove romantike do realizma tridesetih let
Skladatelj krepil narodno zavest na Primorskem Gledališka kariera v Beogradu Slovenski liberalni voditelj
Portorož v zgodovinskih virih »Slovenia« iz pisma Valentinu Vodniku Pota primorske učiteljice
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Neveljaven email naslov