Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko
Utemeljitelj moderne kirurgije
Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pravnik, sicer pa pesnik, pripovednik, jezikoslovec in kritik Luka Svetec je pisal domoljubne, razpoloženjske in pripovedne pesmi ter epigonsko prozo. Napisal je tudi narodni ep, pravzaprav obsežnejšo pripovedno pesem o Petru Klepcu. Kot politik je Luka Svetec v kranjskem deželnem zboru v Ljubljani prvi govoril samo slovensko. Vanj je bil prvič izvoljen leta 1862, ko je zastopal sodne okraje Kočevje, Ribnica in Velike Lašče. Zavzemal se je za Zedinjeno Slovenijo in pri dvaindevetdesetih letih doživel uresničenje svojega političnega ideala – nastanek Jugoslavije. Več let je bil podpredsednik Društva sv. Cirila in Metoda, vendar kot zastopnik društva leta 1892 ni dobil dovoljenja za govor na prvem slovenskem katoliškem shodu. Verjetno zato, ker bi tam med drugim dejal: »Branitelj narodnosti je torej vedoma ali nevedoma branitelj vere, nasproti pa tisti, ki poudarja samo vero, za narodnost pa mu ni mar, ne zadostuje svojemu namenu, ker zanemarja bistvene pogoje, pod katerimi si more naš narod ohraniti svojo vero.«
Svetca je podprl tudi dr. Ivan Tavčar, ki je na njegovem banketu 8. oktobra 1892 v svojem govoru poudaril, da ima Slovenec dve svetinji, ki ju mora braniti, »to sta vera in narodnost; nikdar pa se ne sme vera uporabljati proti narodnosti in nikdar narodnost proti veri«. Pravnik in politik Luka Svetec se je rodil leta 1826 v Podgorju pri Kamniku.
Zdravnika Eda Šlajmerja štejemo za utemeljitelja moderne kirurgije na Slovenskem. Že v mladosti si je pridobil mednarodni ugled z uspešnimi operacijami (na primer glave), s svojo poznejšo operativno, vzgojno in publicistično dejavnostjo pa je zaslovel kot najboljši kirurg južno od Dunaja, še posebno na področju trebušne kirurgije. V Ljubljani je popolnoma prenovil organizacijo in delo kirurškega oddelka, sodeloval pa je tudi pri načrtovanju paviljonskega sistema celotne ljubljanske bolnišnice, tako da je postala ena najsodobnejših v celotni podonavski monarhiji. Edo Šlajmer se je rodil leta 1864 v Čabru v Gorskem kotarju.
Zgodovinar Ferdo Gestrin je leta 1960 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1983 pa je postal redni profesor za občo zgodovino srednjega veka. Za njegovo obsežno znanstveno delo (več kot 250 bibliografskih enot, od tega 18 knjig) so v marsičem značilne novosti pri dodajanju novih vrst virov k že obravnavanim vprašanjem. Sprva je njegovo delo segalo od zgodovine antike prek zgodovine mest na Slovenskem v srednjem veku in gospodarske zgodovine ter zgodovine reformacije v 16. stoletju do zgodovine Slovencev od konca 18. do začetka 20. stoletja. Prisluhnimo odlomku iz zapisa Hiša mojega očeta - spomini Ferda Gestrina in pripovedi igralca Borisa Kralja.*Posnetek Z monografijo “Pomorstvo srednjeveškega Pirana” pa je Ferdo Gestrin postal vodilni strokovnjak za zgodovino prometa na Slovenskem. Rodil se je leta 1916 v Ljubljani.
Že sredi leta 1991 je Banka Slovenije z natečajem za oblikovanje slovenskih bankovcev začela pripravljati prvi slovenski denar. Bankovce je zasnoval akademski slikar Miljénko Lícul, na njih pa so bili upodobljeni pomembni Slovenci: Primož Trubar, Janez Vajkard Valvazor, Jurij Vega, Rihard Jakopič, Jakob Petelin Gallus, Jože Plečnik, France Prešeren in Ivan Cankar. Na pettisočaku je bila podoba Ivane Kobilce. Bankovce so na papirju iz papirnice Radeče natisnili v Veliki Britaniji in Nemčiji, kovance z upodobitvami živali pa so izdelali na Slovaškem. Na današnji dan leta 1991 je prenehal veljati moratorij za slovenske osamosvojitvene ukrepe, Republika Slovenija je razglasila denarno osamosvojitev in uvedla svojo denarno valuto – tolar. Dobrih petnajst let pozneje se je naša država vključila v evropski monetarni sistem, od 1. januarja leta 2007 pa v Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljamo evrske bankovce in kovance.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko
Utemeljitelj moderne kirurgije
Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pravnik, sicer pa pesnik, pripovednik, jezikoslovec in kritik Luka Svetec je pisal domoljubne, razpoloženjske in pripovedne pesmi ter epigonsko prozo. Napisal je tudi narodni ep, pravzaprav obsežnejšo pripovedno pesem o Petru Klepcu. Kot politik je Luka Svetec v kranjskem deželnem zboru v Ljubljani prvi govoril samo slovensko. Vanj je bil prvič izvoljen leta 1862, ko je zastopal sodne okraje Kočevje, Ribnica in Velike Lašče. Zavzemal se je za Zedinjeno Slovenijo in pri dvaindevetdesetih letih doživel uresničenje svojega političnega ideala – nastanek Jugoslavije. Več let je bil podpredsednik Društva sv. Cirila in Metoda, vendar kot zastopnik društva leta 1892 ni dobil dovoljenja za govor na prvem slovenskem katoliškem shodu. Verjetno zato, ker bi tam med drugim dejal: »Branitelj narodnosti je torej vedoma ali nevedoma branitelj vere, nasproti pa tisti, ki poudarja samo vero, za narodnost pa mu ni mar, ne zadostuje svojemu namenu, ker zanemarja bistvene pogoje, pod katerimi si more naš narod ohraniti svojo vero.«
Svetca je podprl tudi dr. Ivan Tavčar, ki je na njegovem banketu 8. oktobra 1892 v svojem govoru poudaril, da ima Slovenec dve svetinji, ki ju mora braniti, »to sta vera in narodnost; nikdar pa se ne sme vera uporabljati proti narodnosti in nikdar narodnost proti veri«. Pravnik in politik Luka Svetec se je rodil leta 1826 v Podgorju pri Kamniku.
Zdravnika Eda Šlajmerja štejemo za utemeljitelja moderne kirurgije na Slovenskem. Že v mladosti si je pridobil mednarodni ugled z uspešnimi operacijami (na primer glave), s svojo poznejšo operativno, vzgojno in publicistično dejavnostjo pa je zaslovel kot najboljši kirurg južno od Dunaja, še posebno na področju trebušne kirurgije. V Ljubljani je popolnoma prenovil organizacijo in delo kirurškega oddelka, sodeloval pa je tudi pri načrtovanju paviljonskega sistema celotne ljubljanske bolnišnice, tako da je postala ena najsodobnejših v celotni podonavski monarhiji. Edo Šlajmer se je rodil leta 1864 v Čabru v Gorskem kotarju.
Zgodovinar Ferdo Gestrin je leta 1960 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1983 pa je postal redni profesor za občo zgodovino srednjega veka. Za njegovo obsežno znanstveno delo (več kot 250 bibliografskih enot, od tega 18 knjig) so v marsičem značilne novosti pri dodajanju novih vrst virov k že obravnavanim vprašanjem. Sprva je njegovo delo segalo od zgodovine antike prek zgodovine mest na Slovenskem v srednjem veku in gospodarske zgodovine ter zgodovine reformacije v 16. stoletju do zgodovine Slovencev od konca 18. do začetka 20. stoletja. Prisluhnimo odlomku iz zapisa Hiša mojega očeta - spomini Ferda Gestrina in pripovedi igralca Borisa Kralja.*Posnetek Z monografijo “Pomorstvo srednjeveškega Pirana” pa je Ferdo Gestrin postal vodilni strokovnjak za zgodovino prometa na Slovenskem. Rodil se je leta 1916 v Ljubljani.
Že sredi leta 1991 je Banka Slovenije z natečajem za oblikovanje slovenskih bankovcev začela pripravljati prvi slovenski denar. Bankovce je zasnoval akademski slikar Miljénko Lícul, na njih pa so bili upodobljeni pomembni Slovenci: Primož Trubar, Janez Vajkard Valvazor, Jurij Vega, Rihard Jakopič, Jakob Petelin Gallus, Jože Plečnik, France Prešeren in Ivan Cankar. Na pettisočaku je bila podoba Ivane Kobilce. Bankovce so na papirju iz papirnice Radeče natisnili v Veliki Britaniji in Nemčiji, kovance z upodobitvami živali pa so izdelali na Slovaškem. Na današnji dan leta 1991 je prenehal veljati moratorij za slovenske osamosvojitvene ukrepe, Republika Slovenija je razglasila denarno osamosvojitev in uvedla svojo denarno valuto – tolar. Dobrih petnajst let pozneje se je naša država vključila v evropski monetarni sistem, od 1. januarja leta 2007 pa v Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljamo evrske bankovce in kovance.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov