Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama
Škof s Pohorja
Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Praprotnik je bil ena od vodilnih osebnosti slovenskega gospodarstva med obema vojnama in tedaj eden najbogatejših Slovencev. Od leta 1937 je bil predsednik vplivne Zveze industrijcev v Ljubljani in pomemben denarni podpornik najmočnejše slovenske predvojne politične stranke – Slovenske ljudske stranke. Med drugim je vodil upravni odbor celjske Cinkarne, Kranjske industrijske družbe, Slovenske gradbene industrije, bil je podpredsednik upravnega odbora Pivovarne Union, predsednik slovenskega Avtomobilskega kluba, najdemo pa ga tudi med ustanovitelji Slovenskega gledališkega konzorcija. Uveljavil se je v bančništvu in bil pomemben člen odmevne predvojne finančne afere, povezane s tedanjo Jadransko banko, ko so slovenski liberalni politiki poneverili več milijonov dinarjev v korist svojega strankinega krila, kar je pozneje povzročilo razcep stranke. Bančnika in podjetnika Avgusta Praprotnika je leta 1942 kot domnevnega sodelavca okupatorja usmrtila varnostno-obveščevalna služba Osvobodilne fronte. Okrožno sodišče v Ljubljani je leta 2016 v obnovi kazenskega postopka razveljavilo odločbo Okrajnega sodišča iz leta 1945. Avgust Praprotnik se je rodil leta 1891 v Ljubljani.
Kasnejše mariborski škof dr. Maksimiljan Držečnik je po klasični gimnaziji v Mariboru opravil študij prvi dveh letnikov bogoslovja, nato pa ga je škof Andrej Karlin poslal v Rim, kjer je kot gojenec zavoda Germanik študiral na papeški univerzi Gregoriani. Med njegovimi sošolci je bil poznejši celovški škof Kostner, s katerim se je Držečnik enkrat na teden, kakor so tedaj dovoljevala pravila, pogovarjal v slovenščini. Sošolca sta bila tudi poznejša kardinala Josef Hoffner in Franz König, V Rimu je doktoriral iz filozofije in teologije. Ko se je vrnil domov, je bil najprej kaplan v domači Ribnici na Pohorju, nato pa kaplan in katehet v Celju. Od tam je jeseni 1936 prišel v Maribor za prefekta in profesorja v dijaškem semenišču. Aprila 1941 so nemški nacisti večino slovenskih duhovnikov izgnali iz Maribora in celotne Štajerske. Po smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča je leta 1949 prevzel vodenje mariborsko – lavantinske škofije, ki jo je vodil do smrti leta 1978. Prizadeval si je za prenovo mariborske stolnice, ustanovil je Slomškovo dijaško semenišče, gradil bogoslovno semenišče, pospešil pa je tudi škofijski postopek za Slomškovo beatifikacijo. Kot zanimivost naj dodamo, da je mladi Maksimiljan Držečnik kot rimski študent za veliko noč leta 1934 pred mikrofonom vatikanskega radia prebral praznično voščilo. To so bile prve slovenske besede, ki jih je v eter oddal Radio Vatikan. Škof Maksimiljan Držečnik se je rodil pred 120 leti (1903) v Ribnici na Pohorju.
Novinar in gledališki igralec Božo Podkrajšek se je najprej izučil za stavca, nato pa je kot bobnar v različnih plesnih orkestrih potoval po Jugoslaviji. Leta 1936 se je ustalil v Mariboru. Čez dve leti je ustanovil, urejal in izdajal humoristični Toti list; izhajal je vse do nemške okupacije leta 1941. Hkrati je občasno organiziral Toti teater, poln šaljivih in pikrih bodic. Z njim je jeseni leta 1940 gostoval v Ljubljani in njegovih štirinajst predstav si je vsakič ogledalo 800 gledalcev. V njih je nastopal tudi Frane Milčinski - Ježek. S Podkrajškom sta bila sijajen par in sta skupaj udrihala po oblasti ter celó po beograjski čaršiji. Čeprav je besedilo cenzuriral sam šef ljubljanske policije doktor Hacin, je v njem še vedno ostalo toliko bodic, da so Ljubljančani kar drli na predstave. *Posnetek Po drugi svetovni vojni je delal na Radiu Ljubljana ter v tržaškem Slovenskem narodnem gledališču, leta 1951 pa se je vrnil v Maribor ter bil tehnični urednik in pozneje novinar časopisa “Večer”; predvsem zanj je pisal tudi humoreske, parodije, travestije in skeče. Božo Podkrajšek se je rodil leta 1909 v Ljubljani.
Ko je bila leta 1919 ustanovljena slovenska univerza, je nekdanja deželna študijska knjižnica prevzela tudi naloge osrednje univerzitetne knjižnice. Za potrebe razvijajoče se univerze pa je bila knjižnica, ki je imela samo 18 čitalniških mest, seveda premajhna. Tako so po dolgem pregovarjanju in nabiranju denarja na današnji dan leta 1936 slovesno začeli graditi novo univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Načrte zanjo je izdelal arhitekt Jože Plečnik, slovesno odprtje pa je bilo pet let pozneje, tik pred italijansko zasedbo Ljubljane. Narodna in univerzitetna knjižnica je eno najpomembnejših Plečnikovih del posvetne arhitekture v Sloveniji.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama
Škof s Pohorja
Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Praprotnik je bil ena od vodilnih osebnosti slovenskega gospodarstva med obema vojnama in tedaj eden najbogatejših Slovencev. Od leta 1937 je bil predsednik vplivne Zveze industrijcev v Ljubljani in pomemben denarni podpornik najmočnejše slovenske predvojne politične stranke – Slovenske ljudske stranke. Med drugim je vodil upravni odbor celjske Cinkarne, Kranjske industrijske družbe, Slovenske gradbene industrije, bil je podpredsednik upravnega odbora Pivovarne Union, predsednik slovenskega Avtomobilskega kluba, najdemo pa ga tudi med ustanovitelji Slovenskega gledališkega konzorcija. Uveljavil se je v bančništvu in bil pomemben člen odmevne predvojne finančne afere, povezane s tedanjo Jadransko banko, ko so slovenski liberalni politiki poneverili več milijonov dinarjev v korist svojega strankinega krila, kar je pozneje povzročilo razcep stranke. Bančnika in podjetnika Avgusta Praprotnika je leta 1942 kot domnevnega sodelavca okupatorja usmrtila varnostno-obveščevalna služba Osvobodilne fronte. Okrožno sodišče v Ljubljani je leta 2016 v obnovi kazenskega postopka razveljavilo odločbo Okrajnega sodišča iz leta 1945. Avgust Praprotnik se je rodil leta 1891 v Ljubljani.
Kasnejše mariborski škof dr. Maksimiljan Držečnik je po klasični gimnaziji v Mariboru opravil študij prvi dveh letnikov bogoslovja, nato pa ga je škof Andrej Karlin poslal v Rim, kjer je kot gojenec zavoda Germanik študiral na papeški univerzi Gregoriani. Med njegovimi sošolci je bil poznejši celovški škof Kostner, s katerim se je Držečnik enkrat na teden, kakor so tedaj dovoljevala pravila, pogovarjal v slovenščini. Sošolca sta bila tudi poznejša kardinala Josef Hoffner in Franz König, V Rimu je doktoriral iz filozofije in teologije. Ko se je vrnil domov, je bil najprej kaplan v domači Ribnici na Pohorju, nato pa kaplan in katehet v Celju. Od tam je jeseni 1936 prišel v Maribor za prefekta in profesorja v dijaškem semenišču. Aprila 1941 so nemški nacisti večino slovenskih duhovnikov izgnali iz Maribora in celotne Štajerske. Po smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča je leta 1949 prevzel vodenje mariborsko – lavantinske škofije, ki jo je vodil do smrti leta 1978. Prizadeval si je za prenovo mariborske stolnice, ustanovil je Slomškovo dijaško semenišče, gradil bogoslovno semenišče, pospešil pa je tudi škofijski postopek za Slomškovo beatifikacijo. Kot zanimivost naj dodamo, da je mladi Maksimiljan Držečnik kot rimski študent za veliko noč leta 1934 pred mikrofonom vatikanskega radia prebral praznično voščilo. To so bile prve slovenske besede, ki jih je v eter oddal Radio Vatikan. Škof Maksimiljan Držečnik se je rodil pred 120 leti (1903) v Ribnici na Pohorju.
Novinar in gledališki igralec Božo Podkrajšek se je najprej izučil za stavca, nato pa je kot bobnar v različnih plesnih orkestrih potoval po Jugoslaviji. Leta 1936 se je ustalil v Mariboru. Čez dve leti je ustanovil, urejal in izdajal humoristični Toti list; izhajal je vse do nemške okupacije leta 1941. Hkrati je občasno organiziral Toti teater, poln šaljivih in pikrih bodic. Z njim je jeseni leta 1940 gostoval v Ljubljani in njegovih štirinajst predstav si je vsakič ogledalo 800 gledalcev. V njih je nastopal tudi Frane Milčinski - Ježek. S Podkrajškom sta bila sijajen par in sta skupaj udrihala po oblasti ter celó po beograjski čaršiji. Čeprav je besedilo cenzuriral sam šef ljubljanske policije doktor Hacin, je v njem še vedno ostalo toliko bodic, da so Ljubljančani kar drli na predstave. *Posnetek Po drugi svetovni vojni je delal na Radiu Ljubljana ter v tržaškem Slovenskem narodnem gledališču, leta 1951 pa se je vrnil v Maribor ter bil tehnični urednik in pozneje novinar časopisa “Večer”; predvsem zanj je pisal tudi humoreske, parodije, travestije in skeče. Božo Podkrajšek se je rodil leta 1909 v Ljubljani.
Ko je bila leta 1919 ustanovljena slovenska univerza, je nekdanja deželna študijska knjižnica prevzela tudi naloge osrednje univerzitetne knjižnice. Za potrebe razvijajoče se univerze pa je bila knjižnica, ki je imela samo 18 čitalniških mest, seveda premajhna. Tako so po dolgem pregovarjanju in nabiranju denarja na današnji dan leta 1936 slovesno začeli graditi novo univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Načrte zanjo je izdelal arhitekt Jože Plečnik, slovesno odprtje pa je bilo pet let pozneje, tik pred italijansko zasedbo Ljubljane. Narodna in univerzitetna knjižnica je eno najpomembnejših Plečnikovih del posvetne arhitekture v Sloveniji.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov