Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Ferdinand Klemenčič, Rudolf Inneman, Slavko Štrukelj

Gradbenik FERDINAND KLEMENČIČ je diplomiral na Dunaju, nato pa je kot višji gradbeni svetnik služboval pri železnici v Ljubljani. Dokazoval je gospodarsko upravičenost graditve železnic na Dolenjskem, jih trasiral ter v letih 1893 in 94 vodil graditev prog Ljubljana – Kočevje in Ljubljana –  Novo mesto. Njegov načrt za povezavo Dolenjske z morjem – od Trebnjega do Kočevja in Delnic – pa je ostal neuresničen. Ferdinand Klemenčič se je rodil na današnji dan leta 1841 v Gradcu.

—–

Češki gledališki igralec, dramaturg in režiser  RUDOLF  INEMANN  je pred prihodom v Ljubljano leta 1894 igral v gledališčih v Pragi in Brnu in nekaj časa v Ameriki. V Ljubljani je bil šest let umetniški usmerjevalec Deželnega gledališča, njegov prvi igralec in edini režiser. Imel je velike zasluge za profesionalizacijo in umetniški vzpon slovenskega gledališča. Uvedel je nov red, večerne vaje je prestavil na dopoldanske ure (zato so številni amaterji prenehali sodelovati), razširil je repertoar in kot pedagog v skromnih razmerah tedanje dramatične šole skrbel za vzgojo naraščaja. Uvedel je veliko domačih novosti, tik pred vrnitvijo v Prago tudi krstno predstavo Cankarjevega Jakoba Rude.

Predvsem se je zavzemal za klasično dramo, na oder pa je postavil do tedaj še neuprizarjanega Shakespearja in v njegovih tragedijah in komedijah izoblikoval več vodilnih vlog. Bil je tudi prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah. Sicer pa je nastopal skoraj v vseh predstavah tedanjega sporeda, tudi v burkah in celo operetah, saj je bil temperamenten in raznovrsten igralec. Rudolf Inemann se je rodil na današnji dan leta 1861 v Pragi.

—–

158 kilometrov dolgemu delu železniške povezave med Srednjo Evropo in Jadranskim morjem, ki poteka od Jesenic skozi bohinjski predor in Posočje do Trsta, pravijo  bohinjska proga.  Zaradi številnih predorov in mostov v soteskah Save Bohinjke, Bače in Soče je graditev te proge takrat sodila med najtežje. Najpomembnejša objekta sta več kot 6300 metrov dolg bohinjski predor in solkanski most, ki je s kamnitim lokom razpona 85 metrov največji tovrstni železniški most na svetu.

Bohinjsko progo so začeli graditi leta 1901, po treh letih – natančneje, na današnji dan pred 115-imi leti – je član avstrijske cesarske rodbine Leopold Salvator slovesno simbolično prebil zadnjo steno bohinjskega predora, ki je po najkrajši poti povezal Gorenjsko in Primorsko. Celotno progo so odprli julija leta 1906. To je slovesno storil kar avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand sam.  Na poti od Jesenic do Trsta se je dvorni vlak ustavil tudi na tedaj že po vsem svetu znanem solkanskem mostu. Visoki gost se je s spremstvom sprehodil na levi breg Soče in pozdravil graditelje in številne domačine, pod mostom pa je medtem vozil splav s slovensko in cesarsko zastavo. Potniški vlak je takrat za vožnjo od Jesenic do Trsta potreboval dobre štiri ure.

—–

Operni  pevec  SLAVKO  ŠTRUKELJ  je po študiju petja na ljubljanskem Državnem konservatoriju v letih od 1944 do 1971 pel v ljubljanski operi. Bil je odličen v karakternih in komičnih vlogah, največji uspeh pa je dosegel kot Herodež v operi »Saloma«. Ta njegova vloga je bila ena najopaznejših opernih poustvaritev na Slovenskem. Posnetek iz Prodane neveste, ki ga boste zdaj slišali, je star več kot pol stoletja.  Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.