Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Alojz Dobravec, Josip Costaperaria, Ilka Vašte, Janko Smole
Na današnji dan leta 1811 se je v Trstu rodil časnikar, publicist in diplomat ALOJZ DOBRÁVEC. V Milanu je študiral filozofijo, na Dunaju in v Parizu pa pravo. Slovel je kot eden najvplivnejših novinarjev v Franciji. Leta 1840 je sodeloval pri strmoglavljenju rojalista Thiersa (tjera). Nova vlada je nato Dobravca pošiljala na različna poslanstva v Nemčijo, Italijo in Španijo. Pozneje mu je tudi avstrijski dvor zaupal reorganizacijo avstrijskih konzulatov v Franciji in Španiji. Med Slovenci v diplomatski službi pred prvo svetovno vojno je bil Alojz Dobravec izjemen primer, saj se je uveljavil v diplomaciji dveh držav.
—–
Arhitekt JOSIP CÓSTAPERÁRIA se je rodil na današnji dan leta 1876 na Krapju pri Novski na Hrvaškem, študiral pa je na Dunaju. Najprej je v Trstu in Gorici projektiral nekaj pomembnih stavb (Slovenski narodni dom in Trgovski dom), od leta 1925 pa je bil zasebni arhitekt. V Ljubljani je med drugim ustvaril nekdanji Velesejem v Tivoliju, Ljubljanski Dvor (zdaj poslopje železniškega gospodarstva) in vrsto stanovanjskih hiš na ljubljanski Vrtači. Njegova zgodnja dela kažejo umirjen historicizem, poznejša pa veljajo za najpomembnejše dosežke funkcionalizma v slovenski arhitekturi. Najkakovostnejše povojno delo Josipa Costaperarie je nadzidava sodne palače v Ljubljani med letoma 1949 in 19 53.
—–
Pisateljica ILKA VAŠTE se je rodila na današnji dan leta 1891 v Novem mestu Poučevala je v več slovenskih krajih, na koncu pa je bila predmetna učiteljica v Ljubljani. Kot pisateljica se je posvečala predvsem priljubljeni zgodovinski povesti oziroma romanu in tako nadaljevala romantično domačo in tujo tradicijo na tem področju. Opisovala je slovensko zgodovino od naselitve Slovanov na našem ozemlju do reformacije in Ilirskih provinc. Znani so njeni romani Svet v zatonu, Vražje dekle, Gričarji in Upor. Najuspešnejše delo Ilke Vašte je »Roman o Prešernu«, manj znan pa je njen roman o Janezu Trdini z naslovom »Izobčenec«.
—–
Finančnik in politik JANKO SMOLE je študiral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1947 pa je opravil višji ekonomski tečaj v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je sodeloval z Osvobodilno fronto, bil v okupatorjevih zaporih, nato pa propagandist v Glavnem štabu narodnoosvobodilne vojske. Po vojni je opravljal različne funkcije v slovenski in zvezni vladi v Beogradu (bil je tudi guverner Narodne banke Jugoslavije), dve leti pa namestnik izvršilnega direktorja Mednarodne banke za obnovo in razvoj v Washingtonu.
Kot predsednik Izvršnega sveta slovenske skupščine je decembra leta 1966 skupaj s celotno vlado odstopil, saj so poslanci sprejeli odločitev, ki je bila v nasprotju s cilji tedanje gospodarske reforme. To je bil prvi primer odstopa republiške vlade v Jugoslaviji. Pozneje je bil zvezni minister za finance ter predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke. Po upokojitvi je vodil Fundacijo Franca Rozmana Staneta, humanitarno ustanovo, ki pomaga pri urejanju socialnih vprašanj borcev in invalidov iz druge svetovne vojne in vojne za osamosvojitev. Janko Smole se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Alojz Dobravec, Josip Costaperaria, Ilka Vašte, Janko Smole
Na današnji dan leta 1811 se je v Trstu rodil časnikar, publicist in diplomat ALOJZ DOBRÁVEC. V Milanu je študiral filozofijo, na Dunaju in v Parizu pa pravo. Slovel je kot eden najvplivnejših novinarjev v Franciji. Leta 1840 je sodeloval pri strmoglavljenju rojalista Thiersa (tjera). Nova vlada je nato Dobravca pošiljala na različna poslanstva v Nemčijo, Italijo in Španijo. Pozneje mu je tudi avstrijski dvor zaupal reorganizacijo avstrijskih konzulatov v Franciji in Španiji. Med Slovenci v diplomatski službi pred prvo svetovno vojno je bil Alojz Dobravec izjemen primer, saj se je uveljavil v diplomaciji dveh držav.
—–
Arhitekt JOSIP CÓSTAPERÁRIA se je rodil na današnji dan leta 1876 na Krapju pri Novski na Hrvaškem, študiral pa je na Dunaju. Najprej je v Trstu in Gorici projektiral nekaj pomembnih stavb (Slovenski narodni dom in Trgovski dom), od leta 1925 pa je bil zasebni arhitekt. V Ljubljani je med drugim ustvaril nekdanji Velesejem v Tivoliju, Ljubljanski Dvor (zdaj poslopje železniškega gospodarstva) in vrsto stanovanjskih hiš na ljubljanski Vrtači. Njegova zgodnja dela kažejo umirjen historicizem, poznejša pa veljajo za najpomembnejše dosežke funkcionalizma v slovenski arhitekturi. Najkakovostnejše povojno delo Josipa Costaperarie je nadzidava sodne palače v Ljubljani med letoma 1949 in 19 53.
—–
Pisateljica ILKA VAŠTE se je rodila na današnji dan leta 1891 v Novem mestu Poučevala je v več slovenskih krajih, na koncu pa je bila predmetna učiteljica v Ljubljani. Kot pisateljica se je posvečala predvsem priljubljeni zgodovinski povesti oziroma romanu in tako nadaljevala romantično domačo in tujo tradicijo na tem področju. Opisovala je slovensko zgodovino od naselitve Slovanov na našem ozemlju do reformacije in Ilirskih provinc. Znani so njeni romani Svet v zatonu, Vražje dekle, Gričarji in Upor. Najuspešnejše delo Ilke Vašte je »Roman o Prešernu«, manj znan pa je njen roman o Janezu Trdini z naslovom »Izobčenec«.
—–
Finančnik in politik JANKO SMOLE je študiral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1947 pa je opravil višji ekonomski tečaj v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je sodeloval z Osvobodilno fronto, bil v okupatorjevih zaporih, nato pa propagandist v Glavnem štabu narodnoosvobodilne vojske. Po vojni je opravljal različne funkcije v slovenski in zvezni vladi v Beogradu (bil je tudi guverner Narodne banke Jugoslavije), dve leti pa namestnik izvršilnega direktorja Mednarodne banke za obnovo in razvoj v Washingtonu.
Kot predsednik Izvršnega sveta slovenske skupščine je decembra leta 1966 skupaj s celotno vlado odstopil, saj so poslanci sprejeli odločitev, ki je bila v nasprotju s cilji tedanje gospodarske reforme. To je bil prvi primer odstopa republiške vlade v Jugoslaviji. Pozneje je bil zvezni minister za finance ter predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke. Po upokojitvi je vodil Fundacijo Franca Rozmana Staneta, humanitarno ustanovo, ki pomaga pri urejanju socialnih vprašanj borcev in invalidov iz druge svetovne vojne in vojne za osamosvojitev. Janko Smole se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov