Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Angelo Pozza, Slavko Prevec, Marjan Kozina, Mario Foerster
Natančen datum in kraj rojstva kiparja ANGELA POZZE nista znana; domnevajo, da se je rodil v zadnjih letih 17. stoletja. Njegova dela kažejo vpliv beneških kiparjev. Čeprav je na Slovenskem deloval le kratek čas, je zapustil monumentalna dela zrelega baroka, kakršnih pred njim ni bilo. Njegove figure pričajo o mojstrskem obvladovanju kiparskega materiala. Najpomembnejša dela Angela Pozze na naših tleh so kipi emonskih škofov v stolnici in portal semenišča v Ljubljani, pripisujejo pa mu tudi kipe na oltarjih župne cerkve v Radovljici, v cerkvi svete Lucije v Zadnji vasi pod Dobrčo ter svetega Ignacija in svetega Jožefa v šentjakobski cerkvi v Ljubljani,.
—–
Zdravnik SLAVKO PREVEC je študiral v Ljubljani in Zagrebu, leta 1929 diplomiral v Innsbrucku, pozneje pa opravil še specialistični izpit iz okulistike. Izpopolnjeval se je na klinikah na Dunaju, v Pragi, Budimpešti in Münchnu. Po letu 1931 je naprej delal na očesnem oddelku Splošne bolnišnice v Ljubljani, nato pa postal asistent na medicinski fakulteti. Od leta 1941 je sodeloval v Osvobodilni fronti, septembra leta 1944 pa je s skupino zdravnikov odšel k partizanom in še istega meseca padel pri Svetem Vidu nad Cerknico.
Slavko Prevec je v Ljubljani uvedel operativno zdravljenje odstopa očesne mrežnice ter sodeloval s številnimi internisti na tedaj novem področju – v okulistični diagnostiki internih bolezni. Članke in raziskave je objavljal v strokovnih revijah nemškega govornega območja in v »Zdravniškem vestniku«, ki je pod njegovim urednikovanjem v letih od 1938 do 41 postal ugledna medicinska revija. Slavko Prevec se je rodil na današnji dan leta 1906 v Škofji Loki.
—–
Eden najpomembnejših sodobnih slovenskih skladateljev, MARJAN KOZINA, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Novem mestu. Težišče njegovega dela je bila vokalno-instrumentalna glasba. Razvil je muzikalno polno, na tradicijo oprto in s sodobnejšimi kompozicijskimi prijemi obogateno glasbeno govorico. Njegova dela kažejo veliko tehnično znanje in samosvojost. Vrh njegovega ustvarjanja sta opera “Ekvinokcij”, eden izmed vrhuncev slovenske operne literature, in “Simfonija”, pravzaprav cikel štirih simfoničnih pesnitev z naslovi Ilova gora, Padlim, Bela krajina in Proti morju. Napisal je tudi glasbo za prvi povojni slovenski film »Na svoji zemlji« ter za »Kekca« in »Dolino miru«. Posvečal se je še pisanju in prevajanju. Posegel je na področje glasbene teorije in estetike ter vloge umetnosti in umetnika v sodobni družbi; pisal je potopise, kritike in polemične sestavke ter poljudne strokovne spise.
—–
Filmski režiser, scenarist in montažer MARIO FOERSTER se je rodil na današnji dan leta 1907 v Ljubljani. Leta 1933 je doktoriral iz kemije in takoj nato odšel na filmsko specializacijo v Berlin. Tam je posnel prvenec “Berlinska reportaža” in krajši zapis o pripravah na olimpijado, vendar se filma nista ohranila. Leta 1938 je režiral prvi slovenski ohranjeni zvočni dokumentarni film “Mladinski dnevi”. Kot sodelavec Emona-filma je med drugim režiral prvi zvočni igrani reklamni film “Jugoslovanska knjigarna” in dokumentarni film o Prešernovi rojstni hiši; dokončal ga je po drugi svetovni vojni. Ob osvoboditvi je Mario Foerster sodeloval pri snemanju filma “Ljubljana pozdravlja osvoboditelje” in ga tudi montiral.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Angelo Pozza, Slavko Prevec, Marjan Kozina, Mario Foerster
Natančen datum in kraj rojstva kiparja ANGELA POZZE nista znana; domnevajo, da se je rodil v zadnjih letih 17. stoletja. Njegova dela kažejo vpliv beneških kiparjev. Čeprav je na Slovenskem deloval le kratek čas, je zapustil monumentalna dela zrelega baroka, kakršnih pred njim ni bilo. Njegove figure pričajo o mojstrskem obvladovanju kiparskega materiala. Najpomembnejša dela Angela Pozze na naših tleh so kipi emonskih škofov v stolnici in portal semenišča v Ljubljani, pripisujejo pa mu tudi kipe na oltarjih župne cerkve v Radovljici, v cerkvi svete Lucije v Zadnji vasi pod Dobrčo ter svetega Ignacija in svetega Jožefa v šentjakobski cerkvi v Ljubljani,.
—–
Zdravnik SLAVKO PREVEC je študiral v Ljubljani in Zagrebu, leta 1929 diplomiral v Innsbrucku, pozneje pa opravil še specialistični izpit iz okulistike. Izpopolnjeval se je na klinikah na Dunaju, v Pragi, Budimpešti in Münchnu. Po letu 1931 je naprej delal na očesnem oddelku Splošne bolnišnice v Ljubljani, nato pa postal asistent na medicinski fakulteti. Od leta 1941 je sodeloval v Osvobodilni fronti, septembra leta 1944 pa je s skupino zdravnikov odšel k partizanom in še istega meseca padel pri Svetem Vidu nad Cerknico.
Slavko Prevec je v Ljubljani uvedel operativno zdravljenje odstopa očesne mrežnice ter sodeloval s številnimi internisti na tedaj novem področju – v okulistični diagnostiki internih bolezni. Članke in raziskave je objavljal v strokovnih revijah nemškega govornega območja in v »Zdravniškem vestniku«, ki je pod njegovim urednikovanjem v letih od 1938 do 41 postal ugledna medicinska revija. Slavko Prevec se je rodil na današnji dan leta 1906 v Škofji Loki.
—–
Eden najpomembnejših sodobnih slovenskih skladateljev, MARJAN KOZINA, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Novem mestu. Težišče njegovega dela je bila vokalno-instrumentalna glasba. Razvil je muzikalno polno, na tradicijo oprto in s sodobnejšimi kompozicijskimi prijemi obogateno glasbeno govorico. Njegova dela kažejo veliko tehnično znanje in samosvojost. Vrh njegovega ustvarjanja sta opera “Ekvinokcij”, eden izmed vrhuncev slovenske operne literature, in “Simfonija”, pravzaprav cikel štirih simfoničnih pesnitev z naslovi Ilova gora, Padlim, Bela krajina in Proti morju. Napisal je tudi glasbo za prvi povojni slovenski film »Na svoji zemlji« ter za »Kekca« in »Dolino miru«. Posvečal se je še pisanju in prevajanju. Posegel je na področje glasbene teorije in estetike ter vloge umetnosti in umetnika v sodobni družbi; pisal je potopise, kritike in polemične sestavke ter poljudne strokovne spise.
—–
Filmski režiser, scenarist in montažer MARIO FOERSTER se je rodil na današnji dan leta 1907 v Ljubljani. Leta 1933 je doktoriral iz kemije in takoj nato odšel na filmsko specializacijo v Berlin. Tam je posnel prvenec “Berlinska reportaža” in krajši zapis o pripravah na olimpijado, vendar se filma nista ohranila. Leta 1938 je režiral prvi slovenski ohranjeni zvočni dokumentarni film “Mladinski dnevi”. Kot sodelavec Emona-filma je med drugim režiral prvi zvočni igrani reklamni film “Jugoslovanska knjigarna” in dokumentarni film o Prešernovi rojstni hiši; dokončal ga je po drugi svetovni vojni. Ob osvoboditvi je Mario Foerster sodeloval pri snemanju filma “Ljubljana pozdravlja osvoboditelje” in ga tudi montiral.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov