Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Angelo Pozza, Slavko Prevec, Marjan Kozina, Mario Foerster
Natančen datum in kraj rojstva kiparja ANGELA POZZE nista znana; domnevajo, da se je rodil v zadnjih letih 17. stoletja. Njegova dela kažejo vpliv beneških kiparjev. Čeprav je na Slovenskem deloval le kratek čas, je zapustil monumentalna dela zrelega baroka, kakršnih pred njim ni bilo. Njegove figure pričajo o mojstrskem obvladovanju kiparskega materiala. Najpomembnejša dela Angela Pozze na naših tleh so kipi emonskih škofov v stolnici in portal semenišča v Ljubljani, pripisujejo pa mu tudi kipe na oltarjih župne cerkve v Radovljici, v cerkvi svete Lucije v Zadnji vasi pod Dobrčo ter svetega Ignacija in svetega Jožefa v šentjakobski cerkvi v Ljubljani,.
—–
Zdravnik SLAVKO PREVEC je študiral v Ljubljani in Zagrebu, leta 1929 diplomiral v Innsbrucku, pozneje pa opravil še specialistični izpit iz okulistike. Izpopolnjeval se je na klinikah na Dunaju, v Pragi, Budimpešti in Münchnu. Po letu 1931 je naprej delal na očesnem oddelku Splošne bolnišnice v Ljubljani, nato pa postal asistent na medicinski fakulteti. Od leta 1941 je sodeloval v Osvobodilni fronti, septembra leta 1944 pa je s skupino zdravnikov odšel k partizanom in še istega meseca padel pri Svetem Vidu nad Cerknico.
Slavko Prevec je v Ljubljani uvedel operativno zdravljenje odstopa očesne mrežnice ter sodeloval s številnimi internisti na tedaj novem področju – v okulistični diagnostiki internih bolezni. Članke in raziskave je objavljal v strokovnih revijah nemškega govornega območja in v »Zdravniškem vestniku«, ki je pod njegovim urednikovanjem v letih od 1938 do 41 postal ugledna medicinska revija. Slavko Prevec se je rodil na današnji dan leta 1906 v Škofji Loki.
—–
Eden najpomembnejših sodobnih slovenskih skladateljev, MARJAN KOZINA, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Novem mestu. Težišče njegovega dela je bila vokalno-instrumentalna glasba. Razvil je muzikalno polno, na tradicijo oprto in s sodobnejšimi kompozicijskimi prijemi obogateno glasbeno govorico. Njegova dela kažejo veliko tehnično znanje in samosvojost. Vrh njegovega ustvarjanja sta opera “Ekvinokcij”, eden izmed vrhuncev slovenske operne literature, in “Simfonija”, pravzaprav cikel štirih simfoničnih pesnitev z naslovi Ilova gora, Padlim, Bela krajina in Proti morju. Napisal je tudi glasbo za prvi povojni slovenski film »Na svoji zemlji« ter za »Kekca« in »Dolino miru«. Posvečal se je še pisanju in prevajanju. Posegel je na področje glasbene teorije in estetike ter vloge umetnosti in umetnika v sodobni družbi; pisal je potopise, kritike in polemične sestavke ter poljudne strokovne spise.
—–
Filmski režiser, scenarist in montažer MARIO FOERSTER se je rodil na današnji dan leta 1907 v Ljubljani. Leta 1933 je doktoriral iz kemije in takoj nato odšel na filmsko specializacijo v Berlin. Tam je posnel prvenec “Berlinska reportaža” in krajši zapis o pripravah na olimpijado, vendar se filma nista ohranila. Leta 1938 je režiral prvi slovenski ohranjeni zvočni dokumentarni film “Mladinski dnevi”. Kot sodelavec Emona-filma je med drugim režiral prvi zvočni igrani reklamni film “Jugoslovanska knjigarna” in dokumentarni film o Prešernovi rojstni hiši; dokončal ga je po drugi svetovni vojni. Ob osvoboditvi je Mario Foerster sodeloval pri snemanju filma “Ljubljana pozdravlja osvoboditelje” in ga tudi montiral.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Angelo Pozza, Slavko Prevec, Marjan Kozina, Mario Foerster
Natančen datum in kraj rojstva kiparja ANGELA POZZE nista znana; domnevajo, da se je rodil v zadnjih letih 17. stoletja. Njegova dela kažejo vpliv beneških kiparjev. Čeprav je na Slovenskem deloval le kratek čas, je zapustil monumentalna dela zrelega baroka, kakršnih pred njim ni bilo. Njegove figure pričajo o mojstrskem obvladovanju kiparskega materiala. Najpomembnejša dela Angela Pozze na naših tleh so kipi emonskih škofov v stolnici in portal semenišča v Ljubljani, pripisujejo pa mu tudi kipe na oltarjih župne cerkve v Radovljici, v cerkvi svete Lucije v Zadnji vasi pod Dobrčo ter svetega Ignacija in svetega Jožefa v šentjakobski cerkvi v Ljubljani,.
—–
Zdravnik SLAVKO PREVEC je študiral v Ljubljani in Zagrebu, leta 1929 diplomiral v Innsbrucku, pozneje pa opravil še specialistični izpit iz okulistike. Izpopolnjeval se je na klinikah na Dunaju, v Pragi, Budimpešti in Münchnu. Po letu 1931 je naprej delal na očesnem oddelku Splošne bolnišnice v Ljubljani, nato pa postal asistent na medicinski fakulteti. Od leta 1941 je sodeloval v Osvobodilni fronti, septembra leta 1944 pa je s skupino zdravnikov odšel k partizanom in še istega meseca padel pri Svetem Vidu nad Cerknico.
Slavko Prevec je v Ljubljani uvedel operativno zdravljenje odstopa očesne mrežnice ter sodeloval s številnimi internisti na tedaj novem področju – v okulistični diagnostiki internih bolezni. Članke in raziskave je objavljal v strokovnih revijah nemškega govornega območja in v »Zdravniškem vestniku«, ki je pod njegovim urednikovanjem v letih od 1938 do 41 postal ugledna medicinska revija. Slavko Prevec se je rodil na današnji dan leta 1906 v Škofji Loki.
—–
Eden najpomembnejših sodobnih slovenskih skladateljev, MARJAN KOZINA, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Novem mestu. Težišče njegovega dela je bila vokalno-instrumentalna glasba. Razvil je muzikalno polno, na tradicijo oprto in s sodobnejšimi kompozicijskimi prijemi obogateno glasbeno govorico. Njegova dela kažejo veliko tehnično znanje in samosvojost. Vrh njegovega ustvarjanja sta opera “Ekvinokcij”, eden izmed vrhuncev slovenske operne literature, in “Simfonija”, pravzaprav cikel štirih simfoničnih pesnitev z naslovi Ilova gora, Padlim, Bela krajina in Proti morju. Napisal je tudi glasbo za prvi povojni slovenski film »Na svoji zemlji« ter za »Kekca« in »Dolino miru«. Posvečal se je še pisanju in prevajanju. Posegel je na področje glasbene teorije in estetike ter vloge umetnosti in umetnika v sodobni družbi; pisal je potopise, kritike in polemične sestavke ter poljudne strokovne spise.
—–
Filmski režiser, scenarist in montažer MARIO FOERSTER se je rodil na današnji dan leta 1907 v Ljubljani. Leta 1933 je doktoriral iz kemije in takoj nato odšel na filmsko specializacijo v Berlin. Tam je posnel prvenec “Berlinska reportaža” in krajši zapis o pripravah na olimpijado, vendar se filma nista ohranila. Leta 1938 je režiral prvi slovenski ohranjeni zvočni dokumentarni film “Mladinski dnevi”. Kot sodelavec Emona-filma je med drugim režiral prvi zvočni igrani reklamni film “Jugoslovanska knjigarna” in dokumentarni film o Prešernovi rojstni hiši; dokončal ga je po drugi svetovni vojni. Ob osvoboditvi je Mario Foerster sodeloval pri snemanju filma “Ljubljana pozdravlja osvoboditelje” in ga tudi montiral.
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov