Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Silvij Kobal, Vekoslav Kukovec, Hotel Tivoli, podiranje poganskih svetišč

Na današnji dan pred 1620-imi leti je bil sprejet uradni razglas o uničevanju poganskih svetišč na podeželju. To se je zgodilo v obdobju uveljavljanja krščanstva kot privilegirane religije v rimskem cesarstvu. K takšnemu položaju krščanstva je največ pripomogel cesar Konstantin z zakonodajo, ki je omejevala oziroma prepovedovala poganski kult. S tem je povzročil spreminjanje zunanje podobe rimskih mest, saj so iz njih začeli izginjati poganski simboli in templji. Posledice takšnega uničevanja so arheologi odkrili tudi v naših krajih: v Celju je bilo razdejano Herkulovo svetišče, v Šmarjeti pa svetišče noriškega božanstva Marsa Latobiusa.

—–

Na današnji dan pred 150-imi leti je začel v Ljubljani izhajati prvi slovenski zbadljivo-šaljivi list »Brencelj v lažnjivi obleki«.  Njegov urednik in glavni avtor je bil humorist in časnikar Jakob Alešovec, ki se je v naslovu lista upodobil kot brencelj. »Pikal« in smešil je nemškutarstvo, tujo oblast in nekatere domače politike. Državna cenzura je »Brenclja« zaradi protiavstrijstva  in  narodnjaštva  večkrat  zaplenila,   pa   tudi  Alešovec  je  bil  nekajkrat zaprt. Pisatelj Josip Jurčič je list in njegovega urednika Alešovca že kmalu po začetku izhajanja v javni kritiki ostro obsodil zaradi robatega in osebno žaljivega humorja.

—–

Pravnik, politik in publicist  VEKOSLAV  KUKOVEC  se je rodil na današnji dan leta 1876 v Kóračicah pri Ormožu. 1906. leta je ustanovil liberalno Narodno stranko na Štajerskem in bil njen predsednik do leta 1917. Ob ustanovitvi Jugoslovanske socialdemokratske stranke za Slovenijo je bil najprej njen podpredsednik, pozneje pa predsednik. V letih 1920 in 21 je bil minister za socialno politiko. Vekoslav Kukovec se je kot javni delavec zavzemal za nadstrankarsko politično povezovanje.

—–

Eden redkih hotelov v začetku 20. stoletja v Ljubljani je bil Hotel Tivoli, nekaj deset metrov proč od Tivolskega gradu. Tam je od leta 1835 stala slovita Švicarija, priljubljeno gostišče in zabavišče Ljubljančanov, ki pa so jo zaradi graditve hotela podrli. Načrte zanj je v slogu gorenjskih kmečkih hiš izdelal arhitekt Ciril Koch. Tedaj so se namreč ogrevali za domači slog graditve:

»Ako hočemo tekmovati z drugimi deželami, ne smemo zidati pri nas tako kot drugod, temveč moramo zidati v izvirnem in posebnem slogu, ki se razlikuje od arhitekture v drugih deželah.«

Hotel Tivoli so začeli graditi leta 1907, prenočišča pa naj bi ponujal predvsem tujim gostom. A teh je bilo malo, vanj pa so radi zahajali slovenski boemi. Ivan Cankar, na primer, je v njem dobro leto celó stanoval in ga v nekem pismu imenoval kar »prizorišče grehov«.

Po prvi svetovni vojni so v hotelu nastanili ruske emigrante, pozneje pa so ga namenili bivanju študentov in profesorjev. Ker teh načrtov niso uresničili, so hotelske sobe spremenili v stanovanja in ateljeje.

—–

Gledališki igralec  SILVIJ  KOBAL  je leta 1946 postal član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in bil odtlej ves čas eden njegovih vodilnih ustvarjalcev. V številnih dognanih dramskih likih je posebej razvil dvoje značilnosti – razgiban temperament, poln mediteranskega duha, in mehak čut za komično, s katerim je vlival svojim vlogam žlahtno ljudskost. Prejel je Borštnikov prstan, najodličnejšo slovensko igralsko nagrado, ter leta 1986 Prešernovo nagrado. Silvij Kobal se je rodil na današnji dan leta 1928 v Idriji.