Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kranjska čbelica, Irma Polak, Ivan Kralj, Zoran Didek
KRANJSKA ČBELICA, slovenski pesniški almanah, je izšla v petih zvezkih v letih od 1830 do 1848 in sodi med najpomembnejše literarne zbornike pri nas. Njen ustanovitelj, izdajatelj in urednik je bil pesnik in bibliotekar Miha Kastelic. Ton in osnovno smer ji je dajal ob precejšnji pomoči Franceta Prešerna in Matije Čopa. Kranjska čbelica je prinašala predvsem poezijo sodobnikov, med katero pa je bila na pomembni umetniški ravni le Prešernova. Deželna vlada je bila almanahu že od začetka naklonjena, napadali pa so ga janzenisti ter slavist in filolog Jernej Kopitar. Ta je proti koncu celo odkrito napadel moralne in socialne značilnosti ne le posameznih prispevkov, ampak tudi avtorjev, katerih dela so bila natisnjena v Kranjski čbelici.
—–
Operna pevka in igralka IRMA POLLAK je solopetje študirala v Ljubljani in na Dunaju, dramsko igro pa pri profesorju Ignaciju Borštniku, utemeljitelju umetniškega gledališča na Slovenskem. Že leta 1892 je pela v zboru slovenskega Deželnega gledališča, nato pa je nastopala v Dunajskem gledališču ter v Zagrebu. Tam je bila skoraj trideset let najpopularnejša operetna pevka. Leta 1917 je odigrala tudi glavno vlogo v prvem hrvaškem filmu »Brcko«. Rodila se je na današnji dan leta 1875 v Ljubljani.
—–
Rudarski strokovnjak IVAN KRALJ je diplomiral na Visoki rudarsko-metalurški šoli v Přibamu na Češkem in se leta 1918 kot eden prvih slovenskih rudarskih inženirjev te smeri zaposlil v rudniku v Velenju. Pozneje je odšel v Bosno in Hercegovino in tam položil temelje železarski industriji. Ustvaril je tudi zaščitni sistem za odvajanje vode in obvladovanje jamskih požarov. Po drugi svetovni vojni je bil na Ministrstvu za rudarstvo v Beogradu vodja oddelka za črno metalurgijo, nekaj pozneje pa je postal redni profesor za tehnično rudarstvo na rudarsko-metalurškem oddelku Tehniške fakultete v Ljubljani. Ivan Kralj se je rodil na današnji dan leta 1890 v Gorici.
—–
Slikar, oblikovalec, likovni pedagog in teoretik ZORAN DIDEK je v začetku slikal krajine, portrete in tihožitja v slogu barvnega realizma, po drugi svetovni vojni pa se je posvetil figuraliki, antično zasnovanim krajinam in interijerjem ter abstraktnim slikarskim slogom. Ob tem se je ukvarjal tudi s knjižno ilustracijo in opremo, načrtovanjem notranje opreme in oblikovanjem unikatnih izdelkov za keramično, steklarsko in zlatarsko industrijo.
Kot pedagog je posvetil veliko pozornosti razvoju otroške risbe. Raziskoval je zakonitosti likovnega ustvarjanja in svoja spoznanja strnil v bogato ilustrirani knjigi »Raziskovanje oblikotvornosti«. To delo je izšlo šele po njegovi smrti. Slikar, oblikovalec in pedagog Zoran Didek se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kranjska čbelica, Irma Polak, Ivan Kralj, Zoran Didek
KRANJSKA ČBELICA, slovenski pesniški almanah, je izšla v petih zvezkih v letih od 1830 do 1848 in sodi med najpomembnejše literarne zbornike pri nas. Njen ustanovitelj, izdajatelj in urednik je bil pesnik in bibliotekar Miha Kastelic. Ton in osnovno smer ji je dajal ob precejšnji pomoči Franceta Prešerna in Matije Čopa. Kranjska čbelica je prinašala predvsem poezijo sodobnikov, med katero pa je bila na pomembni umetniški ravni le Prešernova. Deželna vlada je bila almanahu že od začetka naklonjena, napadali pa so ga janzenisti ter slavist in filolog Jernej Kopitar. Ta je proti koncu celo odkrito napadel moralne in socialne značilnosti ne le posameznih prispevkov, ampak tudi avtorjev, katerih dela so bila natisnjena v Kranjski čbelici.
—–
Operna pevka in igralka IRMA POLLAK je solopetje študirala v Ljubljani in na Dunaju, dramsko igro pa pri profesorju Ignaciju Borštniku, utemeljitelju umetniškega gledališča na Slovenskem. Že leta 1892 je pela v zboru slovenskega Deželnega gledališča, nato pa je nastopala v Dunajskem gledališču ter v Zagrebu. Tam je bila skoraj trideset let najpopularnejša operetna pevka. Leta 1917 je odigrala tudi glavno vlogo v prvem hrvaškem filmu »Brcko«. Rodila se je na današnji dan leta 1875 v Ljubljani.
—–
Rudarski strokovnjak IVAN KRALJ je diplomiral na Visoki rudarsko-metalurški šoli v Přibamu na Češkem in se leta 1918 kot eden prvih slovenskih rudarskih inženirjev te smeri zaposlil v rudniku v Velenju. Pozneje je odšel v Bosno in Hercegovino in tam položil temelje železarski industriji. Ustvaril je tudi zaščitni sistem za odvajanje vode in obvladovanje jamskih požarov. Po drugi svetovni vojni je bil na Ministrstvu za rudarstvo v Beogradu vodja oddelka za črno metalurgijo, nekaj pozneje pa je postal redni profesor za tehnično rudarstvo na rudarsko-metalurškem oddelku Tehniške fakultete v Ljubljani. Ivan Kralj se je rodil na današnji dan leta 1890 v Gorici.
—–
Slikar, oblikovalec, likovni pedagog in teoretik ZORAN DIDEK je v začetku slikal krajine, portrete in tihožitja v slogu barvnega realizma, po drugi svetovni vojni pa se je posvetil figuraliki, antično zasnovanim krajinam in interijerjem ter abstraktnim slikarskim slogom. Ob tem se je ukvarjal tudi s knjižno ilustracijo in opremo, načrtovanjem notranje opreme in oblikovanjem unikatnih izdelkov za keramično, steklarsko in zlatarsko industrijo.
Kot pedagog je posvetil veliko pozornosti razvoju otroške risbe. Raziskoval je zakonitosti likovnega ustvarjanja in svoja spoznanja strnil v bogato ilustrirani knjigi »Raziskovanje oblikotvornosti«. To delo je izšlo šele po njegovi smrti. Slikar, oblikovalec in pedagog Zoran Didek se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani.
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov