Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kranjska čbelica, Irma Polak, Ivan Kralj, Zoran Didek
KRANJSKA ČBELICA, slovenski pesniški almanah, je izšla v petih zvezkih v letih od 1830 do 1848 in sodi med najpomembnejše literarne zbornike pri nas. Njen ustanovitelj, izdajatelj in urednik je bil pesnik in bibliotekar Miha Kastelic. Ton in osnovno smer ji je dajal ob precejšnji pomoči Franceta Prešerna in Matije Čopa. Kranjska čbelica je prinašala predvsem poezijo sodobnikov, med katero pa je bila na pomembni umetniški ravni le Prešernova. Deželna vlada je bila almanahu že od začetka naklonjena, napadali pa so ga janzenisti ter slavist in filolog Jernej Kopitar. Ta je proti koncu celo odkrito napadel moralne in socialne značilnosti ne le posameznih prispevkov, ampak tudi avtorjev, katerih dela so bila natisnjena v Kranjski čbelici.
—–
Operna pevka in igralka IRMA POLLAK je solopetje študirala v Ljubljani in na Dunaju, dramsko igro pa pri profesorju Ignaciju Borštniku, utemeljitelju umetniškega gledališča na Slovenskem. Že leta 1892 je pela v zboru slovenskega Deželnega gledališča, nato pa je nastopala v Dunajskem gledališču ter v Zagrebu. Tam je bila skoraj trideset let najpopularnejša operetna pevka. Leta 1917 je odigrala tudi glavno vlogo v prvem hrvaškem filmu »Brcko«. Rodila se je na današnji dan leta 1875 v Ljubljani.
—–
Rudarski strokovnjak IVAN KRALJ je diplomiral na Visoki rudarsko-metalurški šoli v Přibamu na Češkem in se leta 1918 kot eden prvih slovenskih rudarskih inženirjev te smeri zaposlil v rudniku v Velenju. Pozneje je odšel v Bosno in Hercegovino in tam položil temelje železarski industriji. Ustvaril je tudi zaščitni sistem za odvajanje vode in obvladovanje jamskih požarov. Po drugi svetovni vojni je bil na Ministrstvu za rudarstvo v Beogradu vodja oddelka za črno metalurgijo, nekaj pozneje pa je postal redni profesor za tehnično rudarstvo na rudarsko-metalurškem oddelku Tehniške fakultete v Ljubljani. Ivan Kralj se je rodil na današnji dan leta 1890 v Gorici.
—–
Slikar, oblikovalec, likovni pedagog in teoretik ZORAN DIDEK je v začetku slikal krajine, portrete in tihožitja v slogu barvnega realizma, po drugi svetovni vojni pa se je posvetil figuraliki, antično zasnovanim krajinam in interijerjem ter abstraktnim slikarskim slogom. Ob tem se je ukvarjal tudi s knjižno ilustracijo in opremo, načrtovanjem notranje opreme in oblikovanjem unikatnih izdelkov za keramično, steklarsko in zlatarsko industrijo.
Kot pedagog je posvetil veliko pozornosti razvoju otroške risbe. Raziskoval je zakonitosti likovnega ustvarjanja in svoja spoznanja strnil v bogato ilustrirani knjigi »Raziskovanje oblikotvornosti«. To delo je izšlo šele po njegovi smrti. Slikar, oblikovalec in pedagog Zoran Didek se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kranjska čbelica, Irma Polak, Ivan Kralj, Zoran Didek
KRANJSKA ČBELICA, slovenski pesniški almanah, je izšla v petih zvezkih v letih od 1830 do 1848 in sodi med najpomembnejše literarne zbornike pri nas. Njen ustanovitelj, izdajatelj in urednik je bil pesnik in bibliotekar Miha Kastelic. Ton in osnovno smer ji je dajal ob precejšnji pomoči Franceta Prešerna in Matije Čopa. Kranjska čbelica je prinašala predvsem poezijo sodobnikov, med katero pa je bila na pomembni umetniški ravni le Prešernova. Deželna vlada je bila almanahu že od začetka naklonjena, napadali pa so ga janzenisti ter slavist in filolog Jernej Kopitar. Ta je proti koncu celo odkrito napadel moralne in socialne značilnosti ne le posameznih prispevkov, ampak tudi avtorjev, katerih dela so bila natisnjena v Kranjski čbelici.
—–
Operna pevka in igralka IRMA POLLAK je solopetje študirala v Ljubljani in na Dunaju, dramsko igro pa pri profesorju Ignaciju Borštniku, utemeljitelju umetniškega gledališča na Slovenskem. Že leta 1892 je pela v zboru slovenskega Deželnega gledališča, nato pa je nastopala v Dunajskem gledališču ter v Zagrebu. Tam je bila skoraj trideset let najpopularnejša operetna pevka. Leta 1917 je odigrala tudi glavno vlogo v prvem hrvaškem filmu »Brcko«. Rodila se je na današnji dan leta 1875 v Ljubljani.
—–
Rudarski strokovnjak IVAN KRALJ je diplomiral na Visoki rudarsko-metalurški šoli v Přibamu na Češkem in se leta 1918 kot eden prvih slovenskih rudarskih inženirjev te smeri zaposlil v rudniku v Velenju. Pozneje je odšel v Bosno in Hercegovino in tam položil temelje železarski industriji. Ustvaril je tudi zaščitni sistem za odvajanje vode in obvladovanje jamskih požarov. Po drugi svetovni vojni je bil na Ministrstvu za rudarstvo v Beogradu vodja oddelka za črno metalurgijo, nekaj pozneje pa je postal redni profesor za tehnično rudarstvo na rudarsko-metalurškem oddelku Tehniške fakultete v Ljubljani. Ivan Kralj se je rodil na današnji dan leta 1890 v Gorici.
—–
Slikar, oblikovalec, likovni pedagog in teoretik ZORAN DIDEK je v začetku slikal krajine, portrete in tihožitja v slogu barvnega realizma, po drugi svetovni vojni pa se je posvetil figuraliki, antično zasnovanim krajinam in interijerjem ter abstraktnim slikarskim slogom. Ob tem se je ukvarjal tudi s knjižno ilustracijo in opremo, načrtovanjem notranje opreme in oblikovanjem unikatnih izdelkov za keramično, steklarsko in zlatarsko industrijo.
Kot pedagog je posvetil veliko pozornosti razvoju otroške risbe. Raziskoval je zakonitosti likovnega ustvarjanja in svoja spoznanja strnil v bogato ilustrirani knjigi »Raziskovanje oblikotvornosti«. To delo je izšlo šele po njegovi smrti. Slikar, oblikovalec in pedagog Zoran Didek se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani.
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Neveljaven email naslov