Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jože Smole, Ana Frank
Naš véliki impresionist Rihard Jakopič se je zgodaj zavedel, koliko je za slikarstvo vreden stalen in neoviran stik z javnostjo, ki pa je brez svojega lastnega razstavnega prostora nemogoč. Načrtoval je tâko razstavišče, v katerem bi poleg razstav lahko imel še svojo delavnico in šolo. Začel se je dolgoletni boj z mestnimi oblastmi, ki se je končal na današnji dan pred 110-imi leti z odprtjem prve umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani.
Pritlično paviljonsko stavbo s tremi večjimi razstavnimi prostori in z nekaj manjšimi za Jakopičevo zasebno slikarsko šolo je na mestnem travniku ob Lattermanovem drevoredu oblikoval arhitekt Maks Fabiani. Zaradi denarnih težav je Jakopič leta 1923, čeprav je bil sposoben galerist, paviljon prodal mestu Ljubljana, to pa ga je prepustilo Narodni galeriji. Med drugo svetovno vojno zaradi kulturnega molka razstav ni bilo, po njej pa je to dejavnost nadaljeval. Leta 1954 so propadajoči paviljon obnovili in v njem postavili nekaj odmevnih razstav.
Zaradi prestavitve železniške proge pa so leta 1962 Jakopičev paviljon, najstarejše ljubljansko umetniško razstavišče, podrli. V dobrih petih desetletjih je bilo v njem več kot dvesto razstav, poleg slikarskih, kiparskih in grafičnih tudi fotografske, arhitekturne in druge.
Na prostoru, kjer je nekdaj stal paviljon, so leta 2007 postavili celopostavni kip našega vélikega slikarja Riharda Jakopiča.
—–
Politik, novinar in diplomat JOŽE SMOLE je med okupacijo kot mlad aktivist deloval v Ljubljani, leta 1943 je odšel v partizane, kjer je bil med drugim tudi urednik primorske izdaje »Mladine«. Po drugi svetovni vojni je bil dopisnik Tanjuga, Borbe in Radia Beograd iz New Yorka, konec šestdesetih let pa glavni urednik »Dela«. V letih od 1968 do 70 je bil osebni tajnik in vodja kabineta Josipa Broza Tita, nato veleposlanik na Japonskem in v Sovjetski zvezi.
Tri leta je bil tudi predsednik skupščine RTV Ljubljana, v letih od 1986 do 90 pa predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Jože Smole se je tedaj izkazal kot liberalen politik in se kot zagovornik postopne demokratizacije v Sloveniji ostro spopadel s političnimi vodstvi v drugih delih Jugoslavije. Rodil se je na današnji dan leta 1927 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti se je v Frankfurtu ob Maini rodila ANA FRANK, judovska deklica, ki se je med nemško okupacijo Nizozemske z družino dve leti skrivala pred nacisti na podstrešju neke hiše v Amsterdamu. Tam je začela pisati dnevnik oziroma pisma namišljeni prijateljici Kitty. S pridihom prezgodnje dozorelosti je opisovala svojo čustveno rast v nesrečnih okoliščinah, najpomembnejša pa je njena ugotovitev, da »kljub vsemu še vedno verjame, da so ljudje v srcu zares dobri«.
Dnevnik je pisala dve leti oziroma vse do takrat, ko je družino odkril gestapo in jo poslal v koncentracijsko taborišče. Vojno je preživel le Anin oče in hčerkin dnevnik, ki ga gestapo v amsterdamskem skrivališču ni našel, leta 1947 objavil z naslovom »Dnevnik iz skrivališča«. Dnevnik Ane Frank, knjiga, ki je postala simbol trpljenja Judov med drugo svetovno vojno v Nemčiji in drugje, je postal zelo uspešen in bil preveden v več kot petdeset jezikov, skrivališče družine Frank v Amsterdamu pa je postalo spominski muzej.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jože Smole, Ana Frank
Naš véliki impresionist Rihard Jakopič se je zgodaj zavedel, koliko je za slikarstvo vreden stalen in neoviran stik z javnostjo, ki pa je brez svojega lastnega razstavnega prostora nemogoč. Načrtoval je tâko razstavišče, v katerem bi poleg razstav lahko imel še svojo delavnico in šolo. Začel se je dolgoletni boj z mestnimi oblastmi, ki se je končal na današnji dan pred 110-imi leti z odprtjem prve umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani.
Pritlično paviljonsko stavbo s tremi večjimi razstavnimi prostori in z nekaj manjšimi za Jakopičevo zasebno slikarsko šolo je na mestnem travniku ob Lattermanovem drevoredu oblikoval arhitekt Maks Fabiani. Zaradi denarnih težav je Jakopič leta 1923, čeprav je bil sposoben galerist, paviljon prodal mestu Ljubljana, to pa ga je prepustilo Narodni galeriji. Med drugo svetovno vojno zaradi kulturnega molka razstav ni bilo, po njej pa je to dejavnost nadaljeval. Leta 1954 so propadajoči paviljon obnovili in v njem postavili nekaj odmevnih razstav.
Zaradi prestavitve železniške proge pa so leta 1962 Jakopičev paviljon, najstarejše ljubljansko umetniško razstavišče, podrli. V dobrih petih desetletjih je bilo v njem več kot dvesto razstav, poleg slikarskih, kiparskih in grafičnih tudi fotografske, arhitekturne in druge.
Na prostoru, kjer je nekdaj stal paviljon, so leta 2007 postavili celopostavni kip našega vélikega slikarja Riharda Jakopiča.
—–
Politik, novinar in diplomat JOŽE SMOLE je med okupacijo kot mlad aktivist deloval v Ljubljani, leta 1943 je odšel v partizane, kjer je bil med drugim tudi urednik primorske izdaje »Mladine«. Po drugi svetovni vojni je bil dopisnik Tanjuga, Borbe in Radia Beograd iz New Yorka, konec šestdesetih let pa glavni urednik »Dela«. V letih od 1968 do 70 je bil osebni tajnik in vodja kabineta Josipa Broza Tita, nato veleposlanik na Japonskem in v Sovjetski zvezi.
Tri leta je bil tudi predsednik skupščine RTV Ljubljana, v letih od 1986 do 90 pa predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Jože Smole se je tedaj izkazal kot liberalen politik in se kot zagovornik postopne demokratizacije v Sloveniji ostro spopadel s političnimi vodstvi v drugih delih Jugoslavije. Rodil se je na današnji dan leta 1927 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti se je v Frankfurtu ob Maini rodila ANA FRANK, judovska deklica, ki se je med nemško okupacijo Nizozemske z družino dve leti skrivala pred nacisti na podstrešju neke hiše v Amsterdamu. Tam je začela pisati dnevnik oziroma pisma namišljeni prijateljici Kitty. S pridihom prezgodnje dozorelosti je opisovala svojo čustveno rast v nesrečnih okoliščinah, najpomembnejša pa je njena ugotovitev, da »kljub vsemu še vedno verjame, da so ljudje v srcu zares dobri«.
Dnevnik je pisala dve leti oziroma vse do takrat, ko je družino odkril gestapo in jo poslal v koncentracijsko taborišče. Vojno je preživel le Anin oče in hčerkin dnevnik, ki ga gestapo v amsterdamskem skrivališču ni našel, leta 1947 objavil z naslovom »Dnevnik iz skrivališča«. Dnevnik Ane Frank, knjiga, ki je postala simbol trpljenja Judov med drugo svetovno vojno v Nemčiji in drugje, je postal zelo uspešen in bil preveden v več kot petdeset jezikov, skrivališče družine Frank v Amsterdamu pa je postalo spominski muzej.
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Neveljaven email naslov