Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jože Smole, Ana Frank
Naš véliki impresionist Rihard Jakopič se je zgodaj zavedel, koliko je za slikarstvo vreden stalen in neoviran stik z javnostjo, ki pa je brez svojega lastnega razstavnega prostora nemogoč. Načrtoval je tâko razstavišče, v katerem bi poleg razstav lahko imel še svojo delavnico in šolo. Začel se je dolgoletni boj z mestnimi oblastmi, ki se je končal na današnji dan pred 110-imi leti z odprtjem prve umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani.
Pritlično paviljonsko stavbo s tremi večjimi razstavnimi prostori in z nekaj manjšimi za Jakopičevo zasebno slikarsko šolo je na mestnem travniku ob Lattermanovem drevoredu oblikoval arhitekt Maks Fabiani. Zaradi denarnih težav je Jakopič leta 1923, čeprav je bil sposoben galerist, paviljon prodal mestu Ljubljana, to pa ga je prepustilo Narodni galeriji. Med drugo svetovno vojno zaradi kulturnega molka razstav ni bilo, po njej pa je to dejavnost nadaljeval. Leta 1954 so propadajoči paviljon obnovili in v njem postavili nekaj odmevnih razstav.
Zaradi prestavitve železniške proge pa so leta 1962 Jakopičev paviljon, najstarejše ljubljansko umetniško razstavišče, podrli. V dobrih petih desetletjih je bilo v njem več kot dvesto razstav, poleg slikarskih, kiparskih in grafičnih tudi fotografske, arhitekturne in druge.
Na prostoru, kjer je nekdaj stal paviljon, so leta 2007 postavili celopostavni kip našega vélikega slikarja Riharda Jakopiča.
—–
Politik, novinar in diplomat JOŽE SMOLE je med okupacijo kot mlad aktivist deloval v Ljubljani, leta 1943 je odšel v partizane, kjer je bil med drugim tudi urednik primorske izdaje »Mladine«. Po drugi svetovni vojni je bil dopisnik Tanjuga, Borbe in Radia Beograd iz New Yorka, konec šestdesetih let pa glavni urednik »Dela«. V letih od 1968 do 70 je bil osebni tajnik in vodja kabineta Josipa Broza Tita, nato veleposlanik na Japonskem in v Sovjetski zvezi.
Tri leta je bil tudi predsednik skupščine RTV Ljubljana, v letih od 1986 do 90 pa predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Jože Smole se je tedaj izkazal kot liberalen politik in se kot zagovornik postopne demokratizacije v Sloveniji ostro spopadel s političnimi vodstvi v drugih delih Jugoslavije. Rodil se je na današnji dan leta 1927 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti se je v Frankfurtu ob Maini rodila ANA FRANK, judovska deklica, ki se je med nemško okupacijo Nizozemske z družino dve leti skrivala pred nacisti na podstrešju neke hiše v Amsterdamu. Tam je začela pisati dnevnik oziroma pisma namišljeni prijateljici Kitty. S pridihom prezgodnje dozorelosti je opisovala svojo čustveno rast v nesrečnih okoliščinah, najpomembnejša pa je njena ugotovitev, da »kljub vsemu še vedno verjame, da so ljudje v srcu zares dobri«.
Dnevnik je pisala dve leti oziroma vse do takrat, ko je družino odkril gestapo in jo poslal v koncentracijsko taborišče. Vojno je preživel le Anin oče in hčerkin dnevnik, ki ga gestapo v amsterdamskem skrivališču ni našel, leta 1947 objavil z naslovom »Dnevnik iz skrivališča«. Dnevnik Ane Frank, knjiga, ki je postala simbol trpljenja Judov med drugo svetovno vojno v Nemčiji in drugje, je postal zelo uspešen in bil preveden v več kot petdeset jezikov, skrivališče družine Frank v Amsterdamu pa je postalo spominski muzej.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jože Smole, Ana Frank
Naš véliki impresionist Rihard Jakopič se je zgodaj zavedel, koliko je za slikarstvo vreden stalen in neoviran stik z javnostjo, ki pa je brez svojega lastnega razstavnega prostora nemogoč. Načrtoval je tâko razstavišče, v katerem bi poleg razstav lahko imel še svojo delavnico in šolo. Začel se je dolgoletni boj z mestnimi oblastmi, ki se je končal na današnji dan pred 110-imi leti z odprtjem prve umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani.
Pritlično paviljonsko stavbo s tremi večjimi razstavnimi prostori in z nekaj manjšimi za Jakopičevo zasebno slikarsko šolo je na mestnem travniku ob Lattermanovem drevoredu oblikoval arhitekt Maks Fabiani. Zaradi denarnih težav je Jakopič leta 1923, čeprav je bil sposoben galerist, paviljon prodal mestu Ljubljana, to pa ga je prepustilo Narodni galeriji. Med drugo svetovno vojno zaradi kulturnega molka razstav ni bilo, po njej pa je to dejavnost nadaljeval. Leta 1954 so propadajoči paviljon obnovili in v njem postavili nekaj odmevnih razstav.
Zaradi prestavitve železniške proge pa so leta 1962 Jakopičev paviljon, najstarejše ljubljansko umetniško razstavišče, podrli. V dobrih petih desetletjih je bilo v njem več kot dvesto razstav, poleg slikarskih, kiparskih in grafičnih tudi fotografske, arhitekturne in druge.
Na prostoru, kjer je nekdaj stal paviljon, so leta 2007 postavili celopostavni kip našega vélikega slikarja Riharda Jakopiča.
—–
Politik, novinar in diplomat JOŽE SMOLE je med okupacijo kot mlad aktivist deloval v Ljubljani, leta 1943 je odšel v partizane, kjer je bil med drugim tudi urednik primorske izdaje »Mladine«. Po drugi svetovni vojni je bil dopisnik Tanjuga, Borbe in Radia Beograd iz New Yorka, konec šestdesetih let pa glavni urednik »Dela«. V letih od 1968 do 70 je bil osebni tajnik in vodja kabineta Josipa Broza Tita, nato veleposlanik na Japonskem in v Sovjetski zvezi.
Tri leta je bil tudi predsednik skupščine RTV Ljubljana, v letih od 1986 do 90 pa predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Jože Smole se je tedaj izkazal kot liberalen politik in se kot zagovornik postopne demokratizacije v Sloveniji ostro spopadel s političnimi vodstvi v drugih delih Jugoslavije. Rodil se je na današnji dan leta 1927 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti se je v Frankfurtu ob Maini rodila ANA FRANK, judovska deklica, ki se je med nemško okupacijo Nizozemske z družino dve leti skrivala pred nacisti na podstrešju neke hiše v Amsterdamu. Tam je začela pisati dnevnik oziroma pisma namišljeni prijateljici Kitty. S pridihom prezgodnje dozorelosti je opisovala svojo čustveno rast v nesrečnih okoliščinah, najpomembnejša pa je njena ugotovitev, da »kljub vsemu še vedno verjame, da so ljudje v srcu zares dobri«.
Dnevnik je pisala dve leti oziroma vse do takrat, ko je družino odkril gestapo in jo poslal v koncentracijsko taborišče. Vojno je preživel le Anin oče in hčerkin dnevnik, ki ga gestapo v amsterdamskem skrivališču ni našel, leta 1947 objavil z naslovom »Dnevnik iz skrivališča«. Dnevnik Ane Frank, knjiga, ki je postala simbol trpljenja Judov med drugo svetovno vojno v Nemčiji in drugje, je postal zelo uspešen in bil preveden v več kot petdeset jezikov, skrivališče družine Frank v Amsterdamu pa je postalo spominski muzej.
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov